Pet trikov za boljši spomin

Verjetno si je vsak od nas že kdaj zaželel, da bi imel boljši spomin, čeprav si je morda pri tem prepeval refren pesmi Slab Spomin skupine Big Foot Mama. »Kam sem odložil ključe? Zakaj sem pozabil na termin pri zobozdravniku? Sem izklopil likalnik, preden sem šel od doma?« – to je le nekaj vsakodnevnih primerov, dober spomin pa smo zagotovo pogrešali tudi pred šolskimi preverjanji znanja in izpiti, ko smo si želeli v čim krajšem času zapomniti čim več snovi. Veliko je tehnik za izboljšanje spomina, ki jim ljudje zaupajo in jih uporabljajo že desetletja, med njimi, denimo, z mnemotehniko ali spominskimi prostori, kot piše BBC.

Katere tehnike bomo pa morda bolj uporabljali v prihodnosti?
 

Hoja zadenjsko

Mnogi o času in prostoru razmišljajo kot o ločenih entitetah, kar je sicer povezano tudi z dojemanjem časa, ki se med kulturami razlikuje. Raziskovalci na univerzi Roehampton v Londonu so proučevali povezave med časom in prostorom v naših mislih in tehnikami za izboljšanje spomina. Raziskovalci so ljudem pokazali seznam besed, serijo fotografij ali video, na katerem so ženski ukradli torbico. Nato so imeli možnost, da z vklopljenim metronomom hodijo naprej ali pa zadenjsko ter obnovijo, kar so videli. Ugotovili so, da so si tisti, ki so med rekonstruiranjem dogodka hodili zadenjsko, zapomnili več – saj je zadenjska hoja v prostoru njihove misli lažje ponesla v preteklost. Ta metoda menda pomaga, tudi če si v mislih samo predstavljamo, da hodimo zadenjsko, saj kot ugotavlja več novih raziskav, ljudje pretekle dogodke v naših mislih rekonstruiramo v obratnem vrstnem redu.
 

Risanje in skiciranje

Z metodo skiciranja oziroma risanja so leta 2018 naredili poskus, v katerem si je polovica skupine mladih in starejših posameznikov morala zapomniti seznam besed. Polovica udeležencev je besede morala le prepisati, druga pa tudi skicirati. Ugotovili so, da so si več besed zapomnili tisti, ki so besede skicirali, in to ne glede na njihovo starost. Pomagalo je celo pri ljudeh z demenco, navaja BBC.



Pri risanju se bolj osredotočamo na detajle, zato si tudi zapomnimo več. Če smo na primer doma pozabili nakupovalni seznam, na katerem smo si stvari narisali, je manj verjetno, da bomo kaj pozabili, kot če gre le za seznam napisanih besed.

Vsi vemo, da aerobne vaje, denimo tek, pozitivno vplivajo na pomnjenje, čeprav le delno izboljšajo spomin. Če hočemo, da telesna dejavnost na naš spomin deluje optimalno, moramo biti pozorni tudi na časovne intervale oziroma premore med učenjem in aktivnostjo, predlaga študija. V raziskavi so si ljudje, ki so naredili 35-minutni intervalni trening štiri ure po tem, ko so se prenehali učiti, bolje zapomnili pare besed kot tisti, ki so trening opravili takoj po učenju. Izziv raziskovalcev za prihodnost je ugotoviti, kdaj vadba najbolje deluje na izboljšanje našega spomina, kar pa je seveda odvisno tudi od same snovi oziroma informacij, ki se jih učimo.
 

Tudi nedelo je lahko koristno

Naši možgani in spomin potrebujejo počitek tako kot naše telo po fizičnem naporu. Strokovnjaki, ki so delali z ljudmi, ki so zaradi možganske kapi izgubili spomin, so ugotovili, da so si ti zapomnili več besed s seznama, če po učenju nekaj časa niso delali nič, kot pa tisti, ki so jim takoj zatem dali novo nalogo. Podobne tehnike so uporabili tudi v drugih študijah; Michaela Dewar s škotske univerze je, denimo, ugotovila, da pri zdravih ljudeh kratki premori med učenjem vplivajo tudi na to, koliko od te snovi bodo vedeli še teden dni kasneje.

Če menite, da vam nobena od teh tehnik ne more pomagati, je morda počitek najboljša alternativa. Spanje namreč pomaga krepiti naš spomin in ponovno aktivira naučene informacije. Nemški raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki so se morali naučiti pare besed in so zatem počivali (tudi uro in pol), so se kasneje spomnili več besed kot tisti, ki so takoj po učenju gledali film. Najnovejše raziskave sicer kažejo, da ta tehnika najbolje deluje pri ljudeh, ki si redno privoščijo popoldanski počitek.