Pet najpogostejših vzrokov za bolečine v kolku

Bolečine v kolku so lahko izjemno neprijetne in omejujoče ter posledično pomembno posegajo v sposobnost opravljanja dnevnih opravil in uživanja v aktivnem življenjskem slogu.

Bolečine v kolku so pogosta problematika: pri odraslih športnikih je njena pojavnost od 30 do 40 %, pri odraslih po 60. letu pa od 12 do 15 %.¹ Zaradi kompleksne anatomije in biomehanike tega sklepa je vzrokov za njen nastanek lahko več, zato sta natančno diagnosticiranje in individualizirana rehabilitacija, ki vam jo v Blackbox centru ponuja naša ekipa kineziologov in fizioterapevtov, ključnega pomena. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali najpogostejše vzroke za bolečine v kolku in možnosti njihovega odpravljanja na poti do uspešnega okrevanja.

FOTO: Blackbox center

Anatomija kolčnega sklepa

Za lažjo predstavo začnimo z vpogledom v zgradbo kolčnega sklepa, ki je največji kroglast sklep v našem telesu in povezuje skelet trupa s spodnjimi udi. Njegovi glavni nalogi sta absorpcija sil, ki delujejo na zgornji del telesa in trup, ter gibanje spodnjih udov. Telesu omogoča statično in dinamično stabilnost, ki sta potrebni za izvedbo vsakodnevnih položajev ali gibalnih vzorcev, kot so pokončna stoja, ohranjanje koordinirane hoje in ravnotežja, vstajanje s stola ali dvigovanje bremena iz počepa.

V kolčnem sklepu se stika več kostnih struktur: konveksni del je glavica stegnenice, s katere potuje vez do konkavnega predela na medenici. Gre za stičišče treh kosti, ki gradijo medenico – to so črevnica, sednica in sramnica – in pokrivajo dobršen del glavice stegnenice. Vsaka izmed njih s stegnenico tvori lastno vez, ki se povezuje tudi s sklepno ovojnico. Ker je sklep kroglast, je dobro gibljiv v vseh smereh, vendar v primerjavi z ramenskim sklepom njegova anatomija ne dovoljuje tako obsežnih gibov. Dodatno pasivno stabilnost namreč zagotavlja še vezivno-hrustančni obroček, imenovan labrum, ki sklep dodatno poglobi in omogoča negativni tlak za boljše zadrževanje glavice stegnenice v acetabulumu.

Aktivno stabilnost sklepa in gibanje spodnjih udov pa omogočajo številne mišice, ki izraščajo iz hrbtenice ali medenice in se naraščajo na stegnenico, golenico ali mečnico. V grobem jih lahko razdelimo na tri skupine: mišice upogibalke kolka, globoke in površinske mišice zadnjice ter mišice primikalke kolka.

FOTO: Blackbox center

Pet najpogostejših vzrokov za bolečine v kolku

Kljub svoji trdoživosti je kolčni sklep izpostavljen številnim poškodbam. Anatomske nepravilnosti, infekcije in motnje prekrvitve, zlomi kosti pri padcih, okvare sklepnega hrustanca ali labruma s staranjem in preobremenitvami, natrganje mišic, kit ali utesnitve živcev – vse to so lahko vzroki za pojav bolečine v kolku.⁴ Ta vključuje bolečino v sklepu ali okolici, v predelu dimelj, zadnjice ali stegna, pridruženi pa so lahko tudi omejena gibljivost, šepanje in občutek šibkosti.⁵ V nekaterih primerih je z bolečino v kolku povezana podobna bolečinska simptomatika v ledveni hrbtenici ali kolenu.⁶

Displazija kolka

Displazija kolka je patološko stanje, pri katerem je acetabulum (konkavni del kolčnega sklepa) preplitek in posledično ne obkroža dovolj glavice stegnenice ali pa je ta nepravilne oblike. Pogosteje se pojavi pri ženskah, pri večini ljudi pa je prirojena – če se odkrije že pri novorojenčku, se običajno zdravi s popravljanjem položaja nog s pomočjo opornice, mavčenja ali operacije. Ker pa se simptomi večkrat izrazijo šele v odraslem obdobju, lahko odsotnost primerne obravnave povzroči marsikatero težavo.⁷ V sklepu pride do kronično povišanega tlaka, stanjšanja hrustanca, poškodb labruma in poškodbe ligamenta glavice stegnenice, vse našteto pa vodi v obrabo sklepa.⁸ O tem govori podatek, da kar 25–50 % ljudi z displazijo kolka pri povprečni starosti 50 let razvije zgodnjo osteoartrozo, tej pa pogosto sledi potreba po namestitvi totalne endoproteze kolka.⁹

FOTO: Blackbox center

Utesnitveni sindrom kolka

Utesnitveni sindrom kolka je eden najpogostejših vzrokov za bolečino v kolku pri mladih odraslih¹¹ in se običajno razvije že v obdobju rasti, težave pa povzroča pozneje. Običajno so bolj izrazite pri aktivnih posameznikih, od katerih športne dejavnosti zahtevajo večje obsege giba v kolku.¹² Drugače kot displazija kolkov je pri utesnitvenem sindromu v sklepu odvečno kostno tkivo, ki preprečuje normalno izvedbo giba v končnih obsegih – še posebej pri upogibu, primiku in notranji rotaciji v kolku. Teh posledično ne smemo forsirati, saj lahko strukture še dodatno poškodujemo. Poznamo tri tipe utesnitve:

• stegnenični ali CAM tip: odvečna kost se nabira na stiku glavice in vratu stegnenice, ki posledično prezgodaj »trči« ob acetabulum in poškoduje zgornji del hrustanca ter labruma; pogostejši je pri mladih aktivnih moških;
• acetabularni ali PINCER tip: odvečna kost se nabira v podaljšku acetabuluma, ki posledično ne dovoljuje zadostnega drsenja glavice stegnenice in poškoduje labrum zgoraj in hrustanec spodaj; pogostejši je pri ženskah srednjih let;
• kombinirani tip: združuje obe zgornji obliki utesnitve.¹¹

Najpogostejši simptomi utesnitve so pojav togosti v sklepu, šepanje in bolečina v predelu dimelj, ki se lahko širi tudi zunaj tega območja. Zasuki v sklepu in globoki počepi lahko povzročijo ostro, zbadajočo bolečino. Diagnoza se običajno potrdi pri zdravniku s kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko (RTG, MR, CT). Zdravljenje je v nekaterih primerih možno konservativno s spremembami gibalnih navad, fizioterapijo ali kinezioterapijo, kadar pa so strukture že poškodovane ali so sklepne nepravilnosti prevelike, pa je potreben operativni poseg, pri katerem se obrusi odvečna kost in popravi ali očisti poškodovani labrum.¹²

Bolečinski sindrom velikega trohantra – GTPS 

Najpogostejši vzrok za bolečino na zunanji strani kolka je bolečinski sindrom velikega trohantra.¹¹ Veliki trohanter (lat. trochanter major) je kostna izboklina na zunanji strani zgornjega dela stegnenice, ki jo lahko tudi dobro tipljemo. Nanjo se pripenjata dve stranski mišici zadnjice, gluteus medius in minimus. O bolečinskem sindromu velikega trohantra govorimo, kadar pride do vnetja kite ali narastišč omenjenih mišic. To je običajno posledica kompresijskih sil, ki jih povzroči nepravilna biomehanika kolka: napetost iliotibialnega trakta, šibkost mišic zadnjice in stranski nagib medenice. Sprožijo ali povečajo jo lahko nenadna sprememba v vadbi, padci, daljše obremenitve v sedečem in stoječem položaju ali pretirana uporaba v športu, tipičen primer je tek na dolge proge.

Pogosteje se pojavlja pri ženskah med 40. in 60. letom. Značilna lokacija bolečine je na zunanji strani kolka, pojavi se pri ležanju na boku ponoči ali obremenjevanju noge med stoječimi dejavnostmi. Lahko seva po zunanji strani stegna proti kolenu.¹³ V akutni fazi se svetuje počitek, obravnava mehkih tkiv ali kineziotaping, v procesu rehabilitacije pa je ključno ustrezno obremenjevanje v nadzorovanem vadbenem programu. Ta se s krepitvijo mišic zadnjice, odmikalk kolka in stabilizacije ledveno-medeničnega predela osredotoča na povrnitev optimalne biomehanike kolka¹³ in vam je pod vodstvom izkušenih strokovnjakov kineziologije vedno na voljo v našem Blackbox centru.

Kako zdraviti bolečine v kolku

Zdravljenje bolečin v kolku je povezano z vzrokom za njen nastanek, lokacijo, intenzivnostjo in trajanjem bolečine. V primeru poškodbe oziroma akutnega/nenadnega nastopa bolečine in drugih zgoraj naštetih znakov je nujen obisk zdravnika, ki bo postavil primerno diagnozo in vas po potrebi napotil k strokovnjakom na področju gibanja, kot smo fizioterapevti in kineziologi.

FOTO: Blackbox center

V akutnem obdobju po poškodbi ali ob pojavu bolečine (običajno prvi trije tedni) moramo telesu omogočiti dovolj časa za počitek in regeneracijo ter odvisno od vrste poškodbe in zdravniških navodil omejiti gibanje s popolno ali delno razbremenitvijo kolčnega sklepa. Vseeno pa dolgoročno gledano izogibanje gibanju ni rešitev oziroma je celo kontraproduktivno. Krepitev mišic bo omogočila boljšo biomehaniko z zmanjšanjem sil, razbremenitvijo sklepa ter upočasnjevanjem obrabe, primerna gibljivost bo zagotovila lahkotnejše opravljanje dnevnih gibalnih nalog, vzdrževanje aerobne zmogljivosti pa bo pripomoglo k številnim pozitivnim učinkom na srčno-žilni sistem, splošno telesno pripravljenost in počutje. Ker so vedno, še posebej pa v primeru patoloških stanj, na prvem mestu varnost pri gibanju, preprečevanje nastanka dodatnih okvar ter kakovost gibalnih vzorcev med vadbo, je svoje zdravje najbolje zaupati strokovnjakom.

Literatura:

1 - https://www.uptodate.com/contents/approach-to-the-adult-with-unspecified-hip-pain

2 - https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK526019/

3 - https://www.kenhub.com/en/library/anatomy/hip-and-thigh-muscles

4 - https://www.webmd.com/pain-management/hip-pain-causes-and-treatment

5 - https://www.pennmedicine.org/for-patients-and-visitors/patient-information/conditions-treated-a-to-z/hip-pain

6 - https://www.healthdirect.gov.au/hip-pain

7 - https://www.pennmedicine.org/for-patients-and-visitors/patient-information/conditions-treated-a-to-z/hip-dysplasia

8 - https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17903-hip-dysplasia

9 - https://core.ac.uk/reader/70385587?utm_source=linkout

10 - https://hipdysplasia.org/adults/

Naročnik oglasne vsebine je Blackbox center