Ostani doma, lovi pokemone s kavča

Bilo je dolgo vroče poletje 2016. Tisti, ki se že leta niso odtrgali od računalniškega zaslona, so se z rdečimi očmi podali v naravo. Sledili so jim starši in stari starši, bratje in sestre, bratranci in sestrične, ves svet je lovil pokemone, tudi politiki, ki so s pikačuji in drugimi žepnimi pošastmi preganjali dolgčas na seji parlamenta ali vlade.



Že v imenu igre pokemon go je gibanje. Go – hodi, pojdi v naravo, raziskuj. A mikroskopsko majhen virus sars-cov-2 je, tako kot vse drugo, tudi pokesvet obrnil na glavo. Nova normalnost je zdaj: ostani doma, lovi s kavča. A kako loviti, ko pa je v nahrbtniku količina žog, s katerimi je mogoče ujeti pokemona, omejena, njihova zaloga pa kopni kot sneg na Arktiki? In kje najti pokemone, ko pa je gibanje omejeno na pot do najbližje trgovine ali lekarne?

Ko se je letos spomladi že zazdelo, da bo epidemija covida-19 zamajala tudi vladavino ene najbolj priljubljenih igric na telefonu, je podjetje Niantic, ki jo razvija, uvedlo več sprememb za igranje od doma in z njimi zadelo v polno.

Darilo iz Švedske

Vsako gospodinjstvo, ki v epidemiji novega koronavirusa da kaj nase, mora imeti doma zalogo toaletnega papirja, špagetov, moke, kvasa in kakšno konzervo. Tudi za vsakega trenerja pokemonov se spodobi, da ima nahrbtnik, napolnjen z žogami in drugimi pripomočki za lažje lovljenje. Te je mogoče dobiti na pokestopih in v telovadnicah, ki so postavljeni tam, kjer so igrišča, spomeniki, znamenite stavbe, parki, grafiti …



Niantic se je brž prilagodil novim razmeram, ki so jih zapovedovali nacionalni inštituti za javno zdravje, in zaradi zapovedane socialne distance podaljšal razdaljo, s katere je mogoče doseči pokestop ali telovadnico (gym). Pred epidemijo sem tako lahko z domačega kavča zavrtel samo en pokestop, zdaj jih lahko štiri, s stranišča dosežem še petega.

Da je nahrbtnik z žogami vedno poln, poskrbijo tudi prijatelji – drugi trenerji pokemonov. Niantic je sistem prijateljstva uvedel pred dvema letoma, ko še ni bilo niti duha niti sluha, da bi kak virus lahko ustavil svet. Prijatelji si med sabo izmenjujemo darila, v katerih so žoge in zdravila za oživitev pokemonov po bitki.

V darilih se skriva tudi jajce, iz katerega se izvali pokemon. A prej ga je treba dati v inkubator – jajce, ne pokemona – in z njim prehoditi sedem kilometrov. Ker veljajo izredne razmere, so razvijalci igre šli na roko igralcem in se pošast zvali iz jajca že po treh kilometrih in pol.



V času novega koronavirusa so darila še bolj bogata kot prej, več jih je mogoče dobiti in odposlati. Od prijatelja iz Švedske, kjer so se šli poseben eksperiment s čredno imunostjo na koronavirus, redno dobivam darila, kar verjetno pomeni, da je zdrav in v redu. Zastala niso darila niti iz drugih držav na tako imenovanem rdečem seznamu, kot je denimo BiH.

Na lov v pižami

A pokemonov je mogoče uloviti več, če se igralec giblje v naravi. Če stoji na enem mestu, se jih v pol ure pojavi le nekaj. Tudi za to je po novem poskrbljeno. Obstaja poseben pripomoček za privabljanje telefonskih pošasti. Ko trener pokemonov aktivira incense, deluje eno uro (prej je pol ure), pokemoni pa se pojavljajo veliko pogosteje. Za tako zaželenega ni treba več iti na drugi konec mesta niti sleči pižame.

Med epidemijo je povsod po svetu naraslo število ljudi, ki na kolesih dostavljajo hrano. V pokesvetu se dogaja nekaj podobnega. Tako imenovanega shadow pokemona s senco, ki ga je treba rešiti iz krempljev zlobne ekipe (team rocket), do igralca dostavi kar balon na vroči zrak. Prej se je bilo treba do pokestopa, kjer je bil ujet pokemon, sprehoditi, zdaj ga prinese balon kar na dom.



Še pred časom smo resni igralci vihali nos nad tistim, ki je telefon priredil tako, da je lahko od doma lovil v najbolj oddaljenih kotičkih sveta. Spufer je bil takoj izključen iz aplikacij, po katerih se obveščamo med sabo, ko gremo na lov za pokemoni, ki jih ne more premagati samo en igralec. Zdaj se lahko iz Ljubljane bojujemo tudi v Moskvi ali Moravskih toplicah, samo prijatelj, ki živi tam, nam mora poslati povabilo.

Svet je dom

Pred dnevi je minila četrta obletnica, odkar so z nami žepne pošasti na telefonih. Preživele so prvi val epidemije. V varnem zavetju doma nam bodo krajšale dneve tudi drugega. Hkrati so pokemoni še en opomin, kaj smo v času novega koronavirusa izgubili – možnost iti ven, hoditi po širnem svetu, raziskovati, odkrivati.



Medtem ko se drugi s potovanj vračajo z magnetki za na hladilnik, sem jaz zmeraj prinesel kakšnega posebnega pokemona. Zadnji je od lani, in sicer tropius, ki se zadržuje samo v pasu od ekvatorja do skrajnega juga Španije. Spomin na čas, ko je še vse bilo tako, kot mora biti.