Požar, ki je eno največjih pariških znamenitosti opustošil pred dobrima dvema letoma, je katedralo Notre Dame močno poškodoval, potem ko se je požar s strehe razširil na preostanek srednjeveške zgradbe.
Emmanuel Macron, francoski predsednik, je v četrtek ob obletnici za za francoski časopis
Le Parisien obljubil, da bo rekonstrukcija potekala po planu in bo izvedena do leta 2024, ko bo Pariz gostil poletne olimpijske igre.
Vzrok požara še ni povsem pojasnjen, sprožila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek. Francoski predsednik je včeraj z županjo
Anne Hidalgo obiskal delovišče, kjer potekajo obnovitvena dela, in poudaril, da je Francija predana obnovi znamenite pariške stolnice »Naše Gospe«.
FOTO: Ian Langsdon/Pool/Reuters
V treh letih bomo morali izpolniti zadane cilje, zato bo načrtovanje obnove gotske cerkve potekalo pod še strožjim in zahtevejšem pristopu, je zatrdil Macron, ki je že takoj po požaru napovedal, da bo katedrala znova odprta za obiskovalce olimpijskega leta 2024 meseca aprila v velikonočnem času. Lansko leto je obnovo zelo oteževala pandemija koronavirusa, ko so morali prenovo celo začasno zaustaviti.
Za prenovo so iz različnih virov pridobili skoraj milijardo evrov. Notranjost in zunanje stene katedrale so v času prenove prepredene z mrežo gradbenih odrov in žerjavov.
FOTO: Ian Langsdon/Pool/Reuters
Katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. V osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja. Originalna gotska notranja oprema katedrale je bila sicer skoraj v celoti izgubljena, saj so v času francoske revolucije cerkev izropali, razbijali kipe in okna ter uničevali notranjo opremo. Katedralo so razglasili za Tempelj razuma, pozneje pa so jo uporabljali tudi za trgovanje in skladiščenje. Pred propadom jo je rešila Napoleonova želja, da bi bil v njej kronan za francoskega cesarja, zaradi česar so leta 1804 na hitro popravili najhujšo škodo in jo polepšali, da bi bila vredna svečanega dogodka.
Nova pobuda za prenovo stolnice pa se je rodila kot posledica priljubljenega zgodovinskega romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja iz leta 1831. Sredi 19. stoletja sta arhitekta Jean-Baptiste Lassus in Eugene Viollet-le-Duc začela temeljito prenovo propadajočega spomenika. STA
Komentarji