Norra Djurgårdsstaden ali kako bodo videti mesta prihodnosti

Dva rumenokljuna kosa sta že navsezgodaj pela in skakljala po zelenici med stanovanjskimi bloki, na strehi bloka nasproti nas je grulila grlica. Radovedna sraka je pristala na balkonski ograji in se razgledovala naokrog, slišati pa je bilo še veliko drugih ptic, ki so se skrivale po grmovju in drevju. Kot bi ne bili v blokovskem naselju, in to nedaleč od središča 1,7-milijonskega Stockholma. Veliko zelenic, drevja, poti za pešce in kolesarje in raznolikost arhitekture so bolj dajali vtis, da smo v kakšnem prijetnem počitniškem naselju.

Naselje stanovanjskih blokov Norra 2 na območju Norre Djurgårdsstadna je videti kot iz kakšne revije o arhitekturi: vsak blok je oblikovan drugače, vsak je drugačne barve od sosednjega, vrstijo se razne oblike praviloma zelo velikih balkonov in raznovrstni materiali fasad, povsod pa jih med sabo ločujejo gredice z divjimi rožami in travami, zelenice z drevjem, grmovjem, otroškimi igrali, klopcami in umetniškimi skulpturami ter veliko širokih tlakovanih poti. Prijetno se je sprehajati med temi bloki in tudi bivati v njih je prijetno. A dobro počutje prebivalcev je samo eden od ciljev, ki si jih je ob začetku načrtovanja in gradnje celotnega območja Norra Djurgårdsstaden zastavila mestna občina Stockholm. Drugih ciljev ni videti in občutiti na prvi pogled, a postavljajo to območje v sam vrh med trajnostnimi mestnimi razvojnimi projekti v Evropi tako po velikosti kot po inovativnosti pri snovanju mest prihodnosti.


 

Prej industrijsko in pristaniško območje ...

​Še pred desetimi leti je bilo celotno območje Norra Djurgårdsstaden oziroma Kraljevo pristanišče zgolj največji degradiran industrijski in pristaniški predel Stockholma, kjer je več kot stoletje delovala osrednja stockholmska plinarna, bližnje pristanišče pa so uporabljali predvsem za dovažanje in raztovarjanje premoga, ki so ga v tej plinarni uporabljali za proizvodnjo plina. A mesto je leta 2011, ko so plinarno dokončno zaprli, za vseh 236 hektarov zemljišč z neposrednim dostopom do Baltika že imelo pripravljen ambiciozen načrt: tu naj bi bilo do leta 2030 zgrajenih 12.000 stanovanj in odprtih 35.000 delovnih mest, kakšnih 60.000 prebivalcev pa naj bi živelo v trajnostno naravnanem, energijsko varčnem, podnebnim spremembam prilagojenem okolju, v katerem ne bo fosilnih goriv. In blokovski naselji Norra 1 in Norra 2 sta prva velika koraka v tej smeri.

Številne zelenice in gredice med stanovanjskimi bloki skupaj z ozelenjenimi strehami imajo namreč poleg estetske tudi pomembno vlogo pri obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Gredice so pravzaprav globoki hranilniki odvečne padavinske vode, podobno funkcijo opravljajo tudi zelenice in zelene strehe. Ker so nihanja med ekstremnimi vremenskimi pojavi na Zemlji vedno večja in hujša, se vedno pogosteje izmenjujejo obdobja z zelo velikimi količinami padavin in sušna obdobja. Sistem gredic, ki je dopolnjen še z rezervoarji in sodi, je načrtovan tako, da ob močnem deževju shranjuje velike količine vode in s tem preprečuje njeno prehitro odtekanje in poplavljanje, tako shranjena voda pa predstavlja rezervo za sušne čase. Tako se blažijo posledice obeh ekstremnih vremenskih pojavov. »Na ta način padavinske vode obravnavamo kot koristen vir in ne kot težavo,« je pred kratkim dejala Christina Salmhofer, ki je v razvojni službi mesta Stockholm pristojna za mestno trajnostnorazvojno strategijo.


 

... zdaj trajnostno naravnano mesto prihodnosti

Tudi široke tlakovane potke med stanovanjskimi bloki skupaj z neobičajno širokimi dvosmernimi kolesarskimi stezami ob glavni Bobergovi ulici, ki pelje čez območje, niso takšne le zaradi lepšega videza in počutja stanovalcev, ampak so del širšega načrta trajnostne preobrazbe prometa v tem delu mesta. Z več ukrepi namreč tu nameravajo absolutno prednost dati pešcem in kolesarjem ter čim bolj zmanjšati promet z motornimi vozili. Zato so arhitekti pri urejanju parkirišč predvideli približno le eno parkirišče za avtomobile na vsaki dve stanovanji, medtem ko bo za vsako stanovanje ob blokih na voljo prostor za vsaj tri kolesa. Da bi zmanjšali potrebo po avtomobilih, so v že zgrajenem delu območja zelo na gosto posejani manjši otroški vrtci – teh je zdaj ob 7000 prebivalcih že enajst –, blizu in pogoste pa so tudi postaje mestnega avtobusa. Nasploh je javni potniški promet z avtobusi, podzemno železnico in primestnimi ladijskimi progami v Stockholmu zelo razvejen, hiter in učinkovit in že to zmanjšuje potrebo po večjem številu avtomobilov. V blokovskem naselju je dodaten »protiavtomobilski« ukrep tudi obvezno plačevanje parkiranja, ki je cenejše oziroma sploh ni plačljivo za električne avtomobile, za katere je tudi veliko polnilnih postaj.



V Norri Djurgårdsstadnu pa je zelo pomembno tudi področje energije v stavbah. Tu je mestna občina, ki je lastnica vseh zemljišč, in zato lahko postavlja lastne pogoje, investitorjem naložila gradnjo zelo varčnih stavb in spodbudila številne inovacije. Od tod tudi takšna arhitekturna in oblikovna pestrost stanovanjskih blokov. Največ inovacij je vgrajenih v dveh plus energijskih stanovanjskih blokih, ki ju je dalo zgraditi mestno stanovanjsko podjetje Stockholmshem in v katera so se prvi stanovalci vselili leta 2019. Ti stavbi s sončnimi celicami na proti jugu zasukanih strehah in pročeljih, s toplotnimi črpalkami voda-voda, dobro toplotno izolacijo, s sistemom izrabe toplote odpadnih voda in z rekuperacijo zraka za ogrevanje za razsvetljavo in delovanje vseh naprav na leto porabita manj energije, kot je proizvedeta. V obeh stavbah je vgrajenih okoli dvajset inovativnih rešitev za varčevanje in pridobivanje energije, ki jih bodo v prihodnje na Švedskem in verjetno tudi drugod po Evropi in svetu uporabljali tudi v drugih podobnih projektih.
 

Več kot polovica stanovanj je najemniških

Da pa bi upoštevali tudi načela trajnostnega razvoja, ki narekujejo socialno pravičnost in široko dostopnost trajnostnih dobrin, je vodilo občine pri gradnji stanovanj, da jih mora biti več kot polovica najemniških, torej lažje dostopnih tudi tistim, ki niso bogati, in da jih le manj kot polovico prodajo na trgu. Cene nepremičnin so namreč v središču Stockholma, kamor spada tudi to območje, zelo visoke in se gibljejo med osem in deset tisoč evri za kvadratni meter. Tudi najemnine so visoke, saj je za najem dvosobnega stanovanja z okrog 75 kvadratnimi metri površine treba plačati približno tisoč petsto evrov, a je najem vendarle veliko dostopnejši kot nakup. Zato je bila to, da mora biti več kot polovica stanovanj najemnih, politična odločitev, pravi Martin Ottosson s stockholmske mestne uprave.



Z zgraditvijo tega območja pa ne bodo v celoti izbrisali sledi njegove industrijske preteklosti. Številni objekti stare plinarne, zgrajeni konec devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja, so namreč prave mojstrovine industrijske arhitekture, ki jo je načrtoval arhitekt Ferdinand Boberg, zato jih bodo večino ohranili in jim dali nove vsebine. V enem od njih že deluje lokalna osnovna šola, v drugem je prodajalna alkoholnih pijač, v tretjem športni center s plezalnimi stenami, v enem pa še urejajo muzej tramvajev. Najveličastnejša sta okrogla plinska hranilnika, ki se s svojo velikostjo in okrasjem kot katedrali dvigujeta nad okolico. Večjega bodo že prihodnje leto začeli preurejati v kulturno središče, tako da bodo v hranilniku zgradili novo stavbo z veliko dvorano za predstave in z več drugimi prostori, namenjenimi kulturnim dogodkom. Na zunaj bo torej plinski rezervoar ostal enak kot ob zgraditvi leta 1899, v njem pa bo hiša kulture, ki naj bi postala zanimiva za ves Stockholm.

Pa tudi pristaniška dejavnost ne bo povsem izginila s tega območja, ampak bosta v zelo zmanjšanem obsegu ostala dva pomola skupaj s kontejnerskim terminalom. Norra Djurgardsståden tako postaja vzorec razvoja mest prihodnosti.