Ne gre vseh anticepilcev metati v isti koš

»Nekateri mislijo, da bi morali zdravniki zavzeti v javnosti resno držo, jaz pa pravim, da je ravno zato, ker se ukvarjamo s tako resnimi stvarmi, kot so bolečina, bolezen in smrt, humor edini način, da preživimo,« je dejal David Zupančič, specializant infektologije, bolje znan kot minister za slabe ideje. Je prvi in najbolj popularni slovenski medicinski spletni vplivnež, čigar »meme« instragram profila najdemo pod imenom (ministry.for.wtf). Na instagramu mu sledi že 15.000 ljudi. Po njegovih besedah sta medicina in zdravstvo neusah­ljiv vir situacijske komedije in smešnih trenutkov, ki se dogajajo v ambulanti, med zdravniki in pacienti.

»Objavljati sem začel leta 2018, da bi se razbremenil stresa. Večinoma so bile objave satirične, veliko sem objavljal tudi o stvareh, s katerimi se nisem strinjal na ravni UKC in države, zato sem račun tudi poimenoval ministrstvo za slabe ideje. Na duhovit način povem, kaj bi lahko bilo bolje.« Na začetku je imel tisoč sledilcev, v dveh letih jih je dobil dodatnih 500, od začetka epidemije do danes njegovim objavam sledi več kot 14.000 ljudi. »Eksponentno s primeri okužb je raslo število mojih sledilcev, kot da bi covid izbruhnil še na mojem profilu,« je šaljivo pristavil.


Za neverjeten razmah svoje instagram skupnosti se lahko zahvali tudi spletnim vplivnežem, ki so še pred razglasitvijo epidemije govorili, da je covid navadna gripa. »Zmotilo me je, saj covid niti po razsežnosti niti po nevarnosti za zdravje ni podoben gripi, zato sem začel kontrirati njihovim objavam in ponujati ljudem znanstvene informacije na šaljiv način, kar je bilo zelo dobro sprejeto in deljeno.« Njegove objave so se pojavile v različnih revijah in spletnih medijih, z ironijo, vtkano v zanesljive in preverjene informacije, je zagotovo dosegel več ljudi, kot bi jih z resnimi zapisi.

Napadalne neznanstvene objave

Veliko kreativne energije je porabil za prikaz zmot določenega dela družbe o cepivih, a vseh dvom­ljivcev po njegovem mnenju ne smemo metati v isti koš. »Vedno, ko se pogovarjamo z nekom, ki ga cepljenje skrbi ali pravi, da se ne namerava cepiti, moramo izhajati iz njegove stiske in jo skušati razumeti. Razumeti moramo, da tega človeka skrbi za lastno zdravje in svoje najbližje, da je očitno prišel v stik z napadalnimi neznanstvenimi objavami. Verjetno je bral o vplivu cepljenja na strdke, o neplodnosti, o smrti zaradi cepiv. Čeprav nam gre, zdravnikom, ki se vsak dan srečujemo z dušenjem bolnikov, bolečinami in smrtjo ter stisko, ko obveščamo svojce, da je njihov bližnji umrl zaradi covida, blazno na živce, ko se ves čas ponavljamo, moramo do vsakega, ki pristopi k nam z dvomom o cepljenju, pristopiti z občutkom, da ga razumemo, in mu poskušati pomagati na pot do pravih argumentov. Ne smemo apriorno nastopiti posmehljivo in vzvišeno, saj veliko ljudi sicer zaupa zdravnikom in stroki, a imajo pomisleke. Zaničevalen ali vzvišen odnos z naše strani bo naredil le še večjo škodo.«

Po njegovem mnenju se je treba za te ljudi potruditi, za tiste, ki menijo, da gre za svetovno zaroto, katere cilj je zasužnjiti ljudi, pa nima smisla izgubljati časa. Kje vidi razloge za tako močno proticepilsko gibanje?





»Razlogov je verjetno ogromno, od osebnih stisk, povezanih s službo, in skrb vzbujajoče ekonomije v času epidemije do nezadovoljstva z ukrepi, ki krojijo življenje, uspešne propagande posameznikov, ki promovirajo alternativno medicino kot bolj 'naravno' obrambo namesto cepljenja. Nekakšna tragika koronavirusne epidemije je v tem, da se vojna dogaja med štirimi stenami domov in bolnišnic. Če greš po Ljubljani, po tleh ne boš videl trupel, nad glavo ti ne bodo brneli vojaški helikopterji in v okolici ne bodo brnele sirene in alarmi, zaradi česar ljudje nimajo občutka, da se dogaja nekaj strašnega, kot bi ga imeli, če bi nas zadela bomba ali stresel potres. Mi, ki delamo v zdravstvu, vidimo dušenje ljudi pri polni zavesti, vidimo smrti in zdravstveno škodo, ki nastaja pri drugih ljudeh, ker nam zmanjkuje kadra, ki bi se lahko ukvarjal z zdravljenjem česa drugega kot covida. Preprečevanju tega so namenjeni ukrepi in to nekateri posamezniki težko razumejo. Večkrat zasledim komentarje, da se zdravstvo obnaša, kot da obstaja samo koronavirus, ampak to sploh ne drži, ravno nasprotno je. Ukrepi so tukaj ravno zato, ker ne obstaja samo koronavirus, ker obstajajo vnetje slepiča, prometne nesreče, levkemija, gastroenterološke bolezni in vsi ti bolniki potrebujejo posteljo, zdravnika, sestro, sprejem, kirurga, anesteziologa. Če pustimo epidemiji, da gre svojo pot, in bo namesto 200 ljudi na intenzivni pristalo 1500 ljudi, pa še 6000 v bolnišnici, kdo bo operiral slepič in kdo bo odgovarjal, ko bo reševalec potreboval dve uri, da bo prišel do dvajsetletnega fanta, ki se je ponesrečil v prometni nesreči,« se sprašuje.



»Covidna bolnišnica nam ne bo pomagala, ker ne moremo duplicirati vseh teh ekip in naprav, ki jih potrebujejo za svoje delo. Bi pa rešila ogromno, če bi imeli še toliko kadra, da bi delal v novi bolnišnici, kader pa na žalost že zdaj odhaja.«

Kdo je v zgodbi junak

Po njegovem mnenju je jeza nasprotnikov cepljenja strašljiva, saj »ne gre več le za žaljive komentarje, ampak za požiganje kontejnerjev, vdore v studio, napade na objekte, strah me je, da bo sledilo ustavljanje rešilcev in napad na zdravstvene ustanove«. Na svojem instagramu hujših izgredov ni zasledil.



»O odzivih moram reči, da sem na skupnost, ki se je oblikovala okoli mojega profila, izjemno ponosen. Veliko je seveda zdravnikov in zdrav­stvenih delavcev, tudi sicer se mi pridružijo predvsem ljudje, ki zaupajo znanosti, želijo si zanes­ljivih informacij, morda imajo upravičene dvome, razumljive pomisleke in dobra vprašanja o koronavirusu, cepivih, ukrepih ... Z veseljem sprejemam njihove podporne komentarje, ki so tako pogosti in ljubeznivi, da so (poleg družine, športa, dobrih knjig) eden od stebrov mojega psihičnega zdravja v teh časih. Občasno prileti kakšen neizbežen ponižujoč, žaljiv, napadalen komentar koronaskeptika, ki moj profil navadno najde prek priporočila prijatelja. Na iskrene pomisleke in vprašanja z veseljem odgovorim. Žaljivih in agresivnih sporočil pa ne toleriram in jih takoj izbrišem. Tako na instagramu kot v redkem primeru, ko v mojo smer prileti prek e-pošte.«





Kakšen vpliv imajo po njegovem mnenju kolegi zdravniki, ki sejejo dvome o cepivih? Je stroka res razdvojena? »Razdvojenost stroke je navidezna, ampak vsak glas proti cepljenju tako izstopa, da dobi instantno ogromno pozornosti in ustvari učinek šoka.« Veliko dvoma o varnosti cepiva je zasejal priznani porodničar in ginekolog, ki je na družabna omrežja zapisal, da cepiva povzročajo neplodnost, in čeprav je še isti dan priznal zmoto, je bila škoda nepopravljiva. »Kljub množici novinarskih konferenc, da cepiva ne povzročajo neplodnosti, kopici člankov, da to ne drži, mi še danes pišejo ljudje, da so prebrali, da cepiva ne povzročajo neplodnosti, ampak da vseeno imajo pomisleke,« je pojasnil Zupančič. A to ni nerazumljivo.

»Odmik od prvotne izjave so si ljudje razlagali kot pritisk lobijev na iskrenega, pogumnega ­zdravnika, ki si je upal izraziti famozno drugo mnenje. Živimo v času informacijske hitre hrane, želimo si naslov, ki nam bo vse razložil, ne bi pa se poglabljali v ­diskusijo, ki se ob taki šokantni izjavi razvije. Če bi cepivo proti covidu povzročalo neplodnost, bi takšne zaplete opazili tudi pri obolelih za covidom, a tega ne opažamo.«

Nasprotnikom cepljenja gre po njegovem zelo na roko arhetip junaka; vsi zdravniki so zavedeni, podkupljeni, med njimi je le nekaj redkih poštenih posameznikov, junakov, ki si upajo stopiti iz množice in povedati resnico. »Da nekdo meni, da je 20.000 zdravnikov podkupljenih, ob tem, da so to ljudje z družinami, svojimi otroki in jim ni vseeno za bolnike, ki se zatečejo k njim v najhujših stiskah, je noro ­razmišljanje.«