Nasledstvo: popolnoma absurdna in obenem strašljivo podobna resničnosti

V prvi sezoni serije Nasledstvo (Succession) smo spoznali Logana Roya (odlični Brian Cox), ustanovitelja in zdaj ostarelega vodjo medijskega konglomerata Waystar Royco, fiktivnega medijskega mogula, ki zelo zelo spominja na resničnega medijskega mogula Ruperta Murdocha. Brutalnemu patriarhu popušča zdravje in zdi se, da prihaja čas, ko bo moral odstopiti vodilni položaj enemu od svojih štirih otrok. To so ambiciozni Kendall (Jeremy Strong), pretkani Roman (Kieran Culkin), politično spretna Shiv (Sarah Snook) in (tedaj še) nezainteresirani Connor (Alan Ruck). A Logan seveda še ni rekel zadnje besede.

Potem ko je ob koncu tretje sezone propadel puč, ki so ga proti očetu organizirali Kendall, Shiv in Roman, smo v začetku četrte tik pred prodajo korporacije Waystar Royco tehnološkemu čudežnemu dečku Lukasu Matssonu (Alexander Skarsgård).

»Možnost tega pretresa sproža eksistencialni strah in razdor v družini Roy, saj vsi razmišljajo, kako se bodo njihova življenja spremenila, potem ko bo posel sklen­jen. Sledi boj za oblast, ko družina razmišlja o prihodnosti, v kateri bo njihova kulturna in politična moč občutno okrnjena,« piše v HBO-jevi predstavitvi sezone. V napovedniku pa lahko vidimo, da ima Kendall nov predlog: da bi uporniški otroci združili moči z največjimi sovražniki podjetja Waystar Royco ...

Veliko ljudi zase misli, da so odrasli v disfunkcionalni družini. A na srečo bi se redkokatera lahko kosala z Royevimi. Serija, ki se ta hip zdi podobna shakespearjanski drami in naslednji hip najboljši seinfeldovski satiri, je poleg tega, da je vrhunsko spisana, tudi briljantno odigrana. Tako briljantno, da gledalec začne sočustvovati z liki, ki jih sicer doživlja kot oduren tur na zadnjici človeštva.

To, da imajo Royevi kup paralel z resničnimi obsceno bogatimi in vplivnimi družinami, je samo dodaten razlog za ogled tega spektakularnega trka tragedije in komedije. Povrhu pa ves čas skupaj z družinskimi člani ugibaš, kdo bo prej vrgel morskim psom brata, moža ali sina in si s tem izboljšal možnosti, da splava na vrh družinske kloake. Jesse Armstrong si resnično zasluži vse scenaristične nagrade, kar jih delijo.

Irena Štaudohar, novinarka in pisateljica

Irena Štaudohar. FOTO: Matej Družnik/Delo

Serija Nasledstvo je zame ena najboljših v zadnjih letih. Prava shakesperjanska umetnina, v njej odsevajo zgodbe o Hamletu, Rihardu III., Kralju Learu. O družini, ki je prispodoba sveta. Nasledstvo je serija o silah maščevanja, zavisti, sovraštvu, tekmovanju za prevlado in moč, nožih v hrbet pa tudi o tem, kako živijo multimilijarderji, ki v resnici vodijo ta svet. V njej sicer ni toliko mrtvih kot pri angleškem dramatiku, a zapleti so ravno tako kruti in polni obratov. Pogosti so skoraj gledališki prizori, ko se vsi glavni junaki zberejo za mizo in ko mora patriarh pokazati moč in nagnati strah v kosti otrokom in sodelavcem.

Ti prizori so odlično zrežirana eksplozija dramatičnosti, ki govori o nevarnih razmerjih. Dobrega Shakespearja ni brez dobrih igralcev in tudi Nasledstvo je zbirka bravuroznih vlog, ki so izpeljane do popolnosti. Vsaka nova sezona je bila zgodba zase, in če se je pri tretji na začetku zdelo, da so scenaristi za trenutek izgubili svojo moč pripovedovanja, se je kmalu izkazalo, da ni tako, da jim je zelo jasno, kam peljejo gledalce. Želim si, da bi bilo s četrto sezono, ki bo najbrž zadnja, prav tako – da nas bo hipnotizirala in nas potegnila vase, da bomo spet premišljevali o najboljših antijunakih, ki jih bomo ljubili in sovražili hkrati.

Ana Jurc, filmska kritičarka

Ana Jurc. FOTO: Osebni arhiv

Morda smo že rahlo zasičeni z neštetimi variacijami na temo razred­ne satire, a Nasledstvu je v tej izvedbi podžanra treba priznati primat – tudi zato, ker Jesse Armstrong ve, kdaj je treba nehati, in Nasledstva ne bo gnal do točke prežvečenosti. Sklepna sezona bo, po napovedniku sodeč, brutalna: vsa toksičnost družinskih odnosov, vsi občutki zapostavljenosti, zamere in jeze, ki so se kopičili tri sezone – vse bo doseglo točko vrelišča. Če je že Igra prestolov kilavo prišepala do konca zadnje sezone, si upam trditi, da Nasledstvo ne bo klecnilo pod pritiskom.

Logan Roy je neizprosen in krut, še najbolj, ko gre za njegove otroke, in ti otroci so zdaj njegovi največji sovražniki. Patriarhov adut je seveda v tem, da zna lastne potomce zmanipulirati in jih nato zavreči, pozna pa tudi njihov kriptonit: besedici »potrebujem te«. Stavek, ki ga slišimo tudi v napovedniku, je sveti gral, za katerim se Connor, Kendall, Roman in Shiv ženejo že vse življenje, dragocenejši od vsake deklaracije očetovske ljubezni. Seveda pa je tudi vsak od pretendentov na prestol pritlehen in zlomljen na svoj način; v tem spopadu ne bo pozitivcev – in najverjet­neje tudi zmagovalcev ne.

Igor Gajič, televizijec

Igor Gajič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V preteklih sezonah sem zelo užival in lahko rečem, da mi je to ena boljših serij, ki sem jih gledal v zadnjem času. Scenariji so izjemno dobro napisani, ravno tako je vrhunska produkcijska izvedba. Odnosi med liki so kompleksni in večplastni, igralci pa svoje like odigrajo izjem­no prepričljivo, kar je zasluga tudi odlične režije. Mislim, da so bili skoraj vsi igralci tudi že nominirani za kako nagrado, kar se ne zgodi ravno pogosto. Všeč mi je, kako se prepletajo dramski in komični elementi, kar serijo dela tudi zelo življenjsko. Obravnava pomembne teme, ki so aktualne v sodobni družbi, kot so korupcija, mediji, družinske vrednote in moralnost. Glede na to, da je pred nami zadnja sezona, so pričakovanja seveda velika in se veselim ogleda. Nasledstvo bi priporočal vsem, ki si želijo kakovostne in napete dramske serije.

Ivana Novak, avtorica Televizorke

Ivana Novak. FOTO: Adrian Pregelj/TVS

Nasledstvo je mojstrovina. Na prvi pogled se gleda kot satira najbogatejšega in daleč najbolj dekadentnega, vulgarnega, oportunističnega in narcisističnega sloja, ki kljub temu, da bolj kot kdor koli drug škodi družbi, upravlja z neverjetno močjo in kapitalom. Serija nas povabi, da v pripadnikih družine Roy prepoznamo izmečke. V nas izzovejo zanimivo zmes gnusa, zadrege in pravičniškega smeha, ko opazujemo, kako pohabljajo ves svet, a hkrati tudi sebe. Pa vendar Nasledstvu ne gre le za posmehovanje ekscesom bogatih – denar kot vsem resnično bogatim tudi Royevim ne pomeni največ. Gre jim za igre moči. Očetova kapitalistična vzgoja je otroke pohabila v tekmece, ki jim ni dano zmagati ali se počutiti enakovredno in kompetentno. V Loganu Royu je zgoščena moč avtoritete, ki je sadistična, arhaična in skoraj božanska.

Otrok nase ni priklenil le z obljubo družinskega kapitala, ampak s sprevrženo avtoriteto. Nanj so bolestno navezani, a nesposobni, da bi se z njim spopadli, proč pa ne morejo zbežati. Ne dvomim o odličnosti ustvarjalcev in prihodnje sezone. Že ves čas (s kančkom zadrege) navijam za Kendalla Roya, do katerega gledalec ne more ostati ravnodušen. Gre za usmiljenja vrednega prvorojenega sina, edinega, ki se upa zoperstaviti očetovi avtoriteti. A ker mu spodleti, ga oče poniža na otroka, bitje brez hrbtenice, amebo. Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju? Logika, ki jo je doslej razvijala serija, je, da lahko Logana Roya pokoplje le Logan Roy, le on ima to moč. Njegovi otroci, za to je poskrbel sam, nimajo šanse.