Namigi prireditev: Ne joči, Peter, Anna Oxa in Mica pri babici

Sobota, 9. november

FILM
 

Ne joči, Peter

Linhartova dvorana Cankarjevega doma, ob 20. uri.

Mali Peter iz partizanske filmske klasike Ne joči, Peter Franceta Štiglica se je dobrega pol stoletja po letu 1964, ko je oživel na filmski platnih, znova pomladil. S pomočjo digitalnega restavriranja. Nocoj bo v okviru slovesnosti ob 100. obletnici Štigličevega rojstva, ki so jo pripravili v Slovenskem filmskem centru, Slovenskem filmskem arhivu in Slovenski kinoteki v sodelovanju s številnimi partnerji, slavnostna premiera restavriranega filma.

Osrednji govornik bo filmski režiser in profesor na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo Miran Zupanič. Partizanska komedija Ne joči, Peter govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje.



Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se pozneje spoprijateljita z otroki, zlasti z najmlajšim Petrom, ki je tudi kriv za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Petra je odigral Bogdan Lubej, v filmu igrajo še Maks Bajc, Danilo Bezlaj, Leopold Polde Bibič, Metka Bučar, Miha Derganc, Andrej Kurent in mnogi drugi. Ne Joči, Peter, je za filmoma Na svoji zemlji (1948) in Dolina miru (1956) tretja restavrirana Štigličeva klasika.

Kot režiser se je podpisal pod petnajst igranih celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank in tako že po ustvarjalnem zagonu spada v vrh domače kinematografije. Njegova vloga je pomembna tudi za zasnovo in razvoj profesionalnih standardov ter sistema nacionalne kinematografije.

GLASBA
 

Anna Oxa

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, ob 19.30.



Cankarjev dom je v pričakovanju koncerta ene od najprepričljivejših italijanskih pevk, mojstrice vokalnih in vizualnih preobrazb, ki z vokalom v razponu od izrazito intimnih, emotivnih do ostrih, raskavih tonov osvaja občinstvo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je, preden je stopila v večinoma popevkarski svet, izšla iz italijanske punkovske oziroma novovalovske scene.

Gostja sanremskega festivala, na katerem je zmagala v letih 1989 in 1999, je bila kar štirinajstkrat, enkrat ga je tudi vodila. Italijanski popevki je dala velik pečat, v Ljubljani se bo predstavila v okviru turneje Voce sorgente.



ZA OTROKE
 

Mica pri babici

Komorni oder SNG Maribor, premiera ob 17. uri.



Mica in njen vsevedni prijatelj Ludvik, ki sta znana otrokom iz knjige Pirati iz dežele Merikaka iz serije Mica pri babici Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka, sta dočakala odrsko adaptacijo. Na komornem odru SNG Maribor bo danes premiera njunega krmarjenja po deželi Merikaka, med katerim se bosta ukvarjala s ponorelim kompasom, kapitanom Cvenkom in njegovo piratsko ladjo, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin, paro ali elektriko. Kaj pri »smrčeči morski pošasti« žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih, bodo sodeč po napovedi mladi gledalci izkusili na lastni koži, saj jih bo kapitan povabil na piratsko preizkušnjo.

Mica je junakinja »micijade«, ki v seriji obiskov pri babici ne potrebuje priklopa na žično ali brezžično povezavo, dovolj je, da da svoji brezmejni domišljiji prosto pot. Babica ji dovoli početi vseh tistih tisoč stvari, ki so doma strogo ali samo priporočljivo prepovedane ... Predstava v režiji Miha Goloba je primerna za otroke, stare najmanj šest let. Glasbo zanjo je prispeval Vasko Atanasovski, v njej igrajo Mirjana Šajinović, Nejc Ropret, Blaž Dolenc in Irena Varga.