Petek, 16. oktobra
RAZSTAVA
Andrzej Wróblewski: Čakalnica
Moderna galerija, ob 20. uri
Leta 1956 je
Andrzej Wróblewski od oktobra do novembra potoval po Jugoslaviji skupaj s kritičarko
Barbaro Majewsko. Na tritedenskem popotovanju skozi Beograd, Ljubljano, Skopje, Zagreb, a tudi Portorož, Piran in Ohrid, sta se seznanila z umetnostnim življenjem in muzeji tedanje Jugoslavije ter z njenimi arhitekturnimi dosežki. Vse te izkušnje je mogoče zaslediti v delu Wróblewskega v zadnjih mesecih življenja, pred srčnim infarktom v Tatrah leta 1957.
Gre za prvo mednarodno razstavo tega poljskega slikarja, v celoti posvečeno njegovemu potovanju po Jugoslaviji in njegovemu poznemu delu. Na ogled ponuja več kot 120 njegovih del, ki so nastala med letoma 1955 in 1957. Kustosi razstave so se odločili, da se osredotočijo na obdobje med 10. majem 1954, ko se je Wróblewskemu rodil sin, in njegovo zgodnjo smrtjo 23. marca 1957. Krepka večina izbranih del ni bila še nikdar na ogled, nekatera pa za širše občinstvo nazadnje leta 1958.
Razstava je nastala v sodelovanju s Fundacijo Andrzej Wróblewski in Inštitutom Adam Mickiewicz.
PREDSTAVA
Ta obraz
MGL, Veliki oder, ob 20. uri
Ta obraz Foto Peter Giodani
Ta obraz je prvo dramsko besedilo britanske dramatičarke
Polly Stenham (1986), ki je bila ob izidu besedila stara komaj devetnajst let. Mia, petnajstletnica iz zgornjega srednjega razreda britanske družbe, večino časa preživi v dekliškem internatu. Neke noči s sošolko Izzy v internatski sobi opravita iniciacijski obred, ki se ga udeleži tudi njuna mlajša sošolka, trinajstletna Alice. Ta obred je v angleških internatih nekaj vsakdanjega. A med tem obredom gre marsikaj narobe.
Predstavo je režirala
Tijana Zinajić, igrajo pa
Tjaša Železnik, Ana Pavlin, Matej Zemljič, Gregor Gruden, Lara Wolf in
Lucija Harum.
PREDSTAVA
Hiša Bernarde Alba
SNG Nova Gorica, Veliki oder, ob 20. uri
Hiša Bernarde Alba Foto Jaka Varmuš
Zadnja drama
Federica Garcíe Lorce, ki jo je ta kultni španski pesnik, dramatik ter vsestranski umetnik iz časa med obema vojnama končal samo nekaj mesecev prej, preden so ga na začetku španske državljanske vojne ustrelili falangisti, tvori skupaj s
Krvavo svatbo in
Yermo poetično »podeželsko trilogijo« tragedij. Hiša Bernarde Alba govori o tiraniji moralnih in družbenih zakonov, tradicije in patriarhalne avtoritarnosti.
Boj se ne bije samo med ljudmi, temveč tudi v njih samih, in kakor pravi režiserka uprizoritve
Yulia Roschina, je drama »zapis, odtis (notranje) dinamike tistih, ki smo otroci patriarhata. Pred nami in v nas razpira kolektivno rano ločenosti, odtujenosti in odsotnosti ljubezni, topline, mehkobe in nežnosti.« Igrajo:
Mojca Partljič, Marjuta Slamič, Mirjana Šajinović, Tjaša Hrovat, Eva Kraš in
Nika Rozman.
Komentarji