V Moderni galeriji nocoj napovedujejo redek poklon domačemu fotografu,
odprtje zajetne retrospektive del Stojana Kerblerja v tamkajšnjih osrednjih razstavnih prostorih, v katerih bo mogoče znova slediti premikom v karieri tega klasika slovenske dokumentarne fotografije. Odprtje razstave bo ob 20. uri, povod zanjo je fotografova skorajšnja osemdesetletnica. Okrogli jubilej bo praznoval 23. novembra.
Kerbler je avtor nekaterih najprepoznavnejših, večkrat kar ponarodelih podob. Najprepoznavnejši posnetki, ki jih je ustvaril že v 60. in 70. letih minulega stoletja, izjemnega naboja niso izgubili vse do danes.
Sam, 1966, fotografija na srebroželatinskem papirju. FOTO: Stojan Kerbler
Njegovi kmečki ljudje in delavci iz časov socializma – vmes, redko sicer, tudi kak šef – v gledalce še danes zrejo enako neposredno kot v času, ko so pozirali pred objektivom fotografa, ki se je uspel med vsemi slovenskimi kolegi najprepričljiveje približati človeku in ob tem slovenski ruralni ali malomestni svet uokviriti z aktualnimi fotografskimi pristopi, lastnimi sodobni fotografiji. Kerblerja sicer redno uvrščajo v t. i. Mariborski krog, a je izoblikoval izrazito individualno avtorsko poetiko.
V zvezi z Moderno galerijo je za novico lani poskrbela njegova donacija 57 fotografij iz širokega časovnega loka med letoma 1959 in 2014. V tamkajšnji zbirki je bil s ključnimi deli zastopan že pred tem, na retrospektivi pa napovedujejo širok izbor kar 174 njegovih fotografij, nastalih od 50. let do časa izpred nekaj zadnjih izmenjav letnih koledarjev. Ob teh izpostavljajo najzgodnejše, doslej javnosti neznane fotografije domačinov s Kerblerjeve Ptujske Gore, s katerimi je nakazal kasnejše avtorske postopke.
Družina, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju. FOTO: Stojan Kerbler
Zatem bo obiskovalec deležen fotografij iz njegovega študijskega obdobja v Ljubljani v letih 1960–1964, ko so ga pritegovali drobni dogodki v življenju malega človeka, in
Portretov s ptujskih ulic, v okviru katerih so nastali nekateri njegovi prvi antološki portreti otrok. Osrednja dvorana bo namenjena cikloma, ki pomenita njegov ustvarjalni zenit, to sta
Haložani in
Koline. Razstava bo nato prek portretov fotografov in t. i. tovarniških fotografij prešla k zadnjemu pomembnejšemu ciklu
Dvorišča, v katerem so Kerblerja pritegnile sledi časa, naplastene na fasadah hiš starodavnega Ptuja. Kustosinja razstave je
Lara Štrumej.
Glede na izhodišča je variiral tudi fotografov pristop.
Pri Portretih s ptujskih ulic je snemal s teleobjektivom, pri
Haložanih od blizu, s širokokotnikom in izrazito komunikacijo z upodobljenci, pri
Kolinah pa znova iz bližine, a hkrati z distanco. Pri
Dvoriščih, ki jih je začel ustvarjati v aktualnem tisočletju, se je od upodabljanja ljudi presenetljivo poslovil in dokazal, da tudi mojstri, ki imajo za seboj obsežne opuse, še lahko presenetijo.
Koline, 1977, fotografija na srebroželatinskem papirju. FOTO: Stojan Kerbler
Kerbler je eden zelo redkih fotografov, ki so doslej prepričali Prešernov sklad. Velike nagrade za življenjsko delo doslej še ni prejel nihče, ki bi bil v prvi vrsti fotograf, sam pa je skladovo dosegel leta 1979 s
Haložani.
Sicer ni znan le kot mojster poetičnega, a hkrati dokumentarnega vizualiziranja vsakdanjega življenjskega kroga kmečkih in mestnih ljudi, sestavljenega iz bitk za preživetje in občasnega veselja, pač pa tudi kot raziskovalec slovenske fotografije. To mu je leta 1994 prineslo še drugo državno nagrado, muzejsko Valvasorjevo, in sicer kot začetniku sistematičnega zbiranja fotografske dokumentacije in pobudniku poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem.
Prešernova 9, 2008, fotografija na srebroželatinskem papirju. FOTO: Stojan Kerbler
Komentarji