Na svetu vse večja in številčnejša ledeniška jezera

Znanstveniki so analizirali več kot četrt milijona Nasinih satelitskih posnetkov, da bi ocenili, kako so na jezera, nastala s taljenjem ledenikov, vplivali globalno ogrevanje in drugi procesi.

Satelitske slike so prikazale, da se je število ledeniških jezer v obdobju med 1990 in 2018 na globalni ravni povečalo za 53 odstotkov, kar je posledica taljenja ledenikov in podnebnih sprememb.

V največji raziskavi o ledeniških jezerih doslej so znanstveniki ugotovili, se je na skoraj 9.000 kvadratnih kilometrih zemeljske površine razširilo 14.394 ledeniških jezer. Na podlagi številk raziskovalci ocenjujejo, da se je njihov obseg v tem obdobju povečal za 48 odstotkov in zdaj vsebuje 156,5 kubičnih kilometrov vode.



Ugotovitve, objavljene v reviji Nature Climate Change, bodo raziskovalcem pomagale oceniti potencialne nevarnosti za prebivalstvo, ki živi dolvodno v dolinah, nad katerimi »grozijo« nestabilna jezera ter tudi izboljšale ocene dviga morske gladine, in pomagale razumeti, kako se voda iz ledenikov prenaša v oceane.

»Naše ugotovitve kažejo, kako hitro se zemeljsko površje odziva na podnebne spremembe na globalni ravni,« je povedal Stephan Harrison, profesor za podnebne in okoljske spremembe na univerzi Exeter. »Dejstvo je, da se ledeniki v svetovnem merilu krčijo, pomembno pa je, da študija znanstvenikom daje jasnejšo sliko o tem, koliko vode se po svetu zadržuje v ledeniških jezerih.«
 
Ledeniška jezera so pomemben vir sladke vode za številne najrevnejše prebivalce na svetu, zlasti v gorskih predelih Azije in Južne Amerike. Na drugi strani pa jezera predstavljajo tudi vse večjo nevarnost zaradi poplav, saj lahko uničijo vasi, cestno in komunalno infrastrukturo.



Najhitreje rastoča jezera se nahajajo v Skandinaviji, na Islandiji in v Rusiji, ki so se v obdobju študije več kot podvojile. Ker je veliko jezer razmeroma majhnih, povečanje na svetovni ravni ni občutno. Lediniška jezera v Patagoniji in na Aljaski so rasla počasneje, a veliko jezer v teh regijah je ogromnih, zaradi česar je absolutno povečanje količine vode obilno. Največja patagonska jezera so rasla precej počasneje, vendar so leta 2018 vseeno obsegala 3.582 kvadratnih kilometrov površine, kar je 27 kvadratnih kilometrov več kot leta 1990, piše Guardian.

V drugih regijah je bila situacija bolj spremenljiva. Jezera na severu Grenlandije so »rasla« hitreje, v skladu z globalnim segrevanjem, ki je na Arktiki bolj izrazito. Na jugozahodu Grenlandije se je nekaj ledeniških jezer sicer skrčilo, a razlog je v tem, da so že odtekla.



Čeprav je taleča voda iz ledenikov lahko ključnega pomena za številne skupnosti, ki živijo v dolinah pod ledeniki, je na drugi strani hiter porast voda iz ledenikov lahko uničujoč. Znanstveniki so v reviji še posebej izpostavili naslednja potencialno ogrožena območja: himalajske hidrolelektrarne, cevovod Trans-Aljaska in karakorumsko avtocesto, ki povezuje Kitajsko in Pakistan.
 
Harrison je še opozoril, da se ob povečevanju jezer v le-teh zadržuje več vode, ki lahko hitro odteče in povzroči poplave. »To predstavlja veliko nevarnost za številne doline, ki so priča umikanju ledenikov v višjih predelih, še zlasti v delih Himalaje in Andov.



»Zaradi poplav tipa GLOF (angl. glacial lake outburst flood, izlivi ledeniškega jezera) je v preteklem stoletju umrlo več deset tisoč ljudi, prav tako so uničile dragoceno infrastrukturo, kot so hidroelektrarne«, je še poudaril profesor Harrison. Znanstveniki zelo težko napovejo, kdaj se lahko zgodijo poplave tega tipa, saj so izredno nepredvidljive in hitre. Ledeniško jezero največkrat »poči« brez opozorila, saj so naravne pregrade, ki jezera zadržujejo, nestabilne.