Na Litostrojski 56 tudi nekaj karakterja Drame

»Funkcionalne zahteve in tehnični izzivi so povsem enaki, kot če bi na novo delali gledališče. Pozimi in poleti mora biti primerna temperatura, treba je zagotoviti primerno prezračevanje za dvorani s po 361 in 100 sedeži, zadostiti akustičnim in osvetlitvenim zahtevam gledališča. Res pa je, da gre za začasno rabo in je zato bilo treba vse zahtevano doseči v okviru smiselne investicije. Če bi imeli na voljo 20 milijonov, bi lahko ustvarili pravo gledališče, mi pa smo morali s skromnejšimi sredstvi narediti nekaj primerljivega,« povzema projekt preureditve nekdanje industrijske hale v začasni dom SNG Drama Jure Grohar iz ljubljanskega biroja Vidic Grohar arhitekti.

Z arhitektko Anjo Vidic se že dlje časa ukvarjata z objektom nekdanjih Litostrojevih črpalk, ki ga je investitor Miran Boštic kupil leta 2006, da bi na enem mestu združil poslovne prostore svojih IT-podjetij. Kot pripoveduje Boštic, večinski lastnik družbe Alterna Intertrade (v lasti ima podjetje L56, ta pa stavbo na Litostrojski 56), je bil objekt zelo zanimiv, a je bil na pol ruševina, kot se spominja, je vanj peljala celo železnica.

Ko so v območje umestili ulico Alme Sodnik, so morali objekt celo nekoliko zoožati, vanj so se preselili leta 2012. Sčasoma se je znotraj te industrijske cone pojavila potreba, da bi uredili manjšo okrepčevalnico – zdaj že sedem let deluje pod imenom Boschtiz –, in telovadni studio. Objekt se je začel nekako transformirati, in vse te spremembe sta načrtovala sogovornika arhitekta.

Prikaz posameznih delov SNG Drame na Litostrojski 56

Tu so domovala tudi skladišča, hala L56, ki so jo v zadnjih mesecih prilagodili za potrebe ljubljanske Drame, pa je bila urejena med epidemijo covida. A to so bili prostori brez definirane programske rabe, čeprav je v njih v letu 2021 Mestno gledališče ljubljansko tu uprizorilo komedijo Slamnik francoskega dramatika in komediografa Eugena Labicha. Kot pripoveduje Boštic, so pri MGL iskali primeren prostor, v katerem bi lahko zagotovili ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, in bi lahko sprejel 300 gledalcev z dovolj vmesne razdalje.

»Gostovali so v grobem industrijskem objektu, ki ni bil namenjen gledališki rabi, a s tem je prišlo tudi spoznanje in želja investitorja, da bi skladiščni objekt lahko dolgoročneje namenili kulturni rabi, kar se je tudi zgodilo. Tu so gostovali različni dogodki od koncertov do konferenc, kakršne so TEDxLjubljana, Design Week, oglaševalski festival SOF, pa tudi muzikali,« našteva Anja Vidic.

Tako sta s kolegom Groharjem poskušala oblikovati prostor, ki ne bi bil programsko definiran. Za večnamensko dvorano sta predvidela vhodni del s sanitarijami in si ga zamislila kot objekt iz srebrno pobarvanih zidakov, zgoraj pa uredila galerijski prostor, kjer bi se ljudje lahko družili in bi med dogodki deloval bar. Z opečnatimi zidaki sta pregradila tudi zaodrje za nastopajoče. A ker so ga preurejali med pandemijo, ko marsičesa ni bilo mogoče dobiti, je bila njuna izbira omejena na enostavne in bolj robustne materiale.

Premisliti lastne intervencije

Pri prilagoditvah za Dramo sta morala dozdajšnje posege vnovič premisliti. Sledila sta konceptu snovanja fiksnih servisnih vozlišč, ki združujejo sanitarije, vhode in podobno, ter začasnih struktur, ki se lahko spreminjajo in prilagajajo dejavnostim oziroma potrebam. Po eni strani je bilo v ospredju preizpraševanje ideje, kakšna naj bo znotraj industrijskega objekta podoba začasnega klasičnega oziroma neeksperimentalnega gledališča, kot je Drama, po drugi strani tudi, kaj bo potem, ko bo zapustila te prostore.

Osrednji element avle Velikega odra je lesen objekt, čez katerega bodo obiskovalci vstopali v Veliko dvorano. Tla lesene tribune bodo oblekli v rjavo-zlato tekstilno oblogo, enako, kot so obstoječi stoli. Fotografije arhiv Vidic Grohar arhitekti

Kako arhitekturno in oblikovno intervenirati, da po izselitvi ne bo obilice odpadnega materiala oziroma katere materiale izbrati, da bi jih lahko po izselitvi ponovno uporabili. Tako imenovano infrastrukturo, se pravi dostope, stopnišča, tudi vhodno nadstrešnico v Malo Dramo so oblikovali iz surovega betona, saj bodo ostali.

V Drami so popisali, kaj vse potrebujejo, od garderob za igralce, rekvizitarne in maskirnice, vadbenih odrov do Velikega in Malega odra, vsako gledališče potrebuje tudi foyer in blagajne za vstopnice ter garderobe za obiskovalce, pri čemer je bilo treba med drugim paziti na servisne poti ter tudi, da se poti obiskovalcev in igralcev ne križajo.

Vstopno avlo velike dvorane zaznamuje lesena struktura z dvema stopniščema, ki po klasičnih vzorih ponazarjata dramo vstopa. Prostor bo dobil še tekstilne talne obloge in zavese.

A po besedah Anje Vidic je bil največji izziv, kako v kratkem času v obstoječem nenamenskem objektu urediti začasno gledališče. Za projektiranje in izvedbo na 4000 kvadratnih metrih so imeli le dobrega pol leta časa.

Za arhitekta je bilo pomembno tudi, da ima gledališče kljub začasnemu domovanju v teh prostorih svoj značaj in da so javno dostopni predeli oblikovani bolj ambiciozno. Avle in tla bodo oblečeni v tekstil, stene bodo mehčale zavese, tekstilije pa bodo za povrhu imele tudi akustični učinek.

»Temu, da ima Drama v središču mesta za Veliki oder svoj vhod, Mala Drama pa svojega, smo sledili tudi tu. Obakrat smo pred vhodoma vzpostavili javni trg. Pri obeh bo po vstopu tudi vetrolov, vstopni del bo pri Mali Drami poudarjen z betonsko nadstrešnico, pri Velikem odru pa sva poskušala ustvariti tako imenovano 'dramo vstopa' v gledališče,« je povzel Grohar.

Osrednji element avle Velikega odra je lesen objekt, čez katerega bodo obiskovalci vstopali v Veliko dvorano. Spodaj bodo garderobe za obiskovalce. Foto arhiv Vidic Grohar arhitekti

Izkoristili so 12 metrov visok prostor, ki ga ponuja avla pred vstopom na Veliki oder in vanjo postavili strukturo iz lesenih sten in stebrov, na katero vodita stopnišči (za invalide je vstop v parterju). S tem sta želela poustvariti princip historičnih gledališč, v katera je vodilo stopnišče, od tam se je odprl razgled po prostoru.

Na Litostrojski 56 bodo na eni strani te lesene strukture tribune proti Velikemu odru, na drugi pa bo mogoče pogledovati na ljudi, ki prihajajo v avlo, pa tudi tiste, ki so se na nasprotni strani povzpeli v kavarno. Na tej strani, na vrhu tega lesenega objekta, bodo vhodi v dvorano, spodaj pa garderobe za obiskovalce.

Kot še dodajata sogovornika, bo lesena struktura, ki bo prostoru vdihnila nekaj topline, ostala naravne barve. S tem bo nekako reinterpretirana barva Velike dvorane v Drami, z uporabo obstoječih sedežev pa bodo vnesli nekaj karakterja obstoječega gledališča. Tla lesene tribune bodo oblekli v rjavo-zlato tekstilno oblogo – v enako barvo, kot so obstoječi stoli. Tristoenainšestdeset od 420 jih bodo začasno namestili sem, sto tistih iz Male Drame pa v začasno Malo Dramo na Litostrojski 56.

Dvorana Male drame s 100 sedišči je zasnovana kot črna škatla (black box), ki omogoča bolj neposreden stik med publiko in igralci.

Vhodna avla Male Drame bo opremljena z veliko kotno klopjo za 40 do 50 ljudi, ki bodo lahko tu počakali na predstavo. Garderoba pa bo večja, kot je obstoječa v matični hiši v središču mesta. Tudi tu bodo obesili zavese, a bodo poskušali izrabiti tudi obilo naravne svetlobe, ki v tej sedemmetrski vhodni avli prihaja skozi velika visoka okna pod stropom. »Medtem ko bo Velika dvorana s svetlostjo in žametom nekako bolj oblikovan interier, Mala Drama ostaja črna škatla (black box), ki omogoča bolj neposreden stik med publiko in igralci,« je še pojasnil Grohar.

Tudi kavarna bo, tudi interna

Tudi ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel, ki je te dni novinarje popeljala po začasnih prostorih gledališča s 130 zaposlenimi, ni pozabila poudariti, da publika na tej lokaciji ne bo prikrajšana za kavarno. Delovala bo nasproti lesene strukture, svojo interno bodo imeli tudi igralci v parterju notranjega dvorišča, ki bodo lahko posedali na dovolj širokih novih betonskih stopnicah.

Na strehi tega mini objekta se bo odpirala terasa kavarne za publiko. Na dvorišču je še ena zanimiva struktura – paviljon z dvokapno streho, ki je nastala iz originalnih tovarniških vrat in sta jo arhitekta predvidela za (kadilske) odmore tehničnega osebja pa tudi kakšen priložnostni piknik.

V odprt ozelenjeni prostor se odpirata interni bar ter terasa javnega bara. Za streho paviljona za posedanje tehničnega osebja so arhitekti uporabili prvotna tovarniška vrata.

»V javnosti se porajajo vprašanja, ali je ta lokacija smiselna. Prepričana sva, da vsekakor je, saj se vsako večje sodobno mesto razvija tudi z javnimi programi zunaj mestnih središč. To je trajnostno tako z vidika prometa kot družbe. V Berlinu, Madridu in v drugih evropskih mestih se nekateri zanimivejši javni programi dogajajo v nekdanjih industrijskih stavbah.

Če Ljubljana hoče biti sodobno mesto, mora javne programe osnovati še kje drugje kot v centru mesta. V tem vidim tudi veliko prednost tega projekta,« je sklenil Grohar. Miran Boštic pa ima za litostrojsko halo tudi po izselitvi Drame vizijo: želi si, da bi tukaj zaživele »industrijske« Križanke z raznolikimi dejavnosti – od umetnosti in glasbe do gastronomije in oblikovanja.

Začasno domovanje SNG Drame, Litostrojska 56

Investitor: L56, d. o. o.

Velikost projekta: 4231 m²

Leto projektiranja in izvedbe: 2024

Arhitekturna in oblikovna zasnova:

Anja Vidic in Jure Grohar
(Vidic Grohar arhitekti)

Vrednost preureditve za Dramo: okoli 1,7 milijona evrov