Modni alkimist

Kar je Alessandro Michele za Gucci, je Virgil Abloh za Louis Vuitton. A v resnici je Abloh več kot zgolj eden najpomembnejših kreativnih mož ene najstarejših francoskih modnih znamk. Lahkotno prestopa meje in se podaja na izlete tudi v druge žanre.
V enem zadnjih sodelovanj, s kultnim švicarskim pohištvenim proizvajalcem Vitro, za katerega je ustvaril oranžen keramični gradnik ter reinterpretiral svetilko Petite Potence in naslanjač Anthony francoskega oblikovalca Jeana Prouvéja, je obnorel sledilce.

Za nakup 999 oštevilčenih gradnikov, ki spominjajo na tiste iz žlindre in za katere še stvaritelj sam ne napleta zgodb o njihovi veliki uporabni vrednosti, se je pred dnevi v Baslu vila vrsta. Premožni in slavni, ki so čakali na nenavaden dodatek za dom za 155 evrov, se morebiti nadejajo, da so kupili kos oblikovalske zgodovine, Abloh, ki se ponaša z diplomo iz gradbeništva in magisterijem iz arhitekture, pa v sodelovanju z Vitro vidi priložnost, da bi dosegel in navdihnil mlade, ki niso nikoli slišali za Prouvéja. Prav ta oranžna opeka morebiti še najbolje razkriva, kako 38-letni Američan jemlje svoj poklic. Pogosto poudarja, da je pri predmetu treba spremeniti le tri odstotke, pa že postane svež in originalen.


 

Nestrpen otrok

Abloh ljubi, kar počne, in ve, da je zdaj njegov trenutek. »Zdi se mi, kot da je renesansa, počutim se kot Bernini. Sem kakor nestrpen otrok, ki vsak dan gleda na priložnost, da naredi nekaj in pusti dober vtis,« je pred kratkim povedal za britanski Observer.

Oblikuje tako opremo za Ikeo in kot didžej vrti glasbo na festivalu v Coachelli, loteva se sodelovanj s teniško zvezdnico Sereno Williams kot tudi konceptualnimi umetniki, kakršna sta Jenny Holzer in John Baldessari. Njegova poulična znamka Off-White, ki jo je ustanovil leta 2012, uživa status najdražje v svetu mode in je po indeksu Lyst (ki med drugim sledi 10 milijonom globalnih iskanj na mesec in nakupovalni statistiki) najbolj vroča znamka, prva na lestvici, in to pred Guccijem, Balenciago, Valentinom in Fendijem.

Ker ni modni oblikovalec, nima zadržkov pri kršenju modnih manir. Svoj prepoznavni podpis je – na supergah Nike – ustvaril tako s plastičnim izveskom za kovčke, zaradi česar so policisti ustavili celo Justina Bieberja, misleč, da je copate ukradel, kot s črtami, navedki in velikimi črkami v helvetici na njegovih oblačilih.



Po komaj šestih letih v modni industriji in le malce več kot enem letu na čelu moške linije modne hiše Louis Vuitton, njihovem prvem afroameriškem umetniškemu direktorju in enim redkih temnopoltih v modnem establišmentu, ga je revija New Yorker razglasila za največjega zvezdnika moške mode. Time ga je že lani imenoval med sto najvplivnejših ljudi na svetu. Kot je ob tem zapisal uveljavljeni japonski umetnik Takaši Murakami, čigar tokijski studio je Abloh obiskal pred več kot desetletjem, ko je delal še za Kanya Westa, pri njem ni prepoznal mladostnih talentov, ki so se nato razcveteli. Ko sta se lani predstavila s skupnim projektom v galeriji Gagosian v Londonu, je spoznal njegov plemenit značaj, in to pri vsem, kar počne. »Je načelen. Temelj njegovih vrednot ali znamk je humanost, ne površinska ukana,« ga je opisal.
 

Ganske korenine

Najbrž kaže te vrline pripisati okolju, iz katerega izhaja. Rodil se je na obrobju Chicaga ganskima priseljencema, šivilji in delavcu v tovarni barv, ki sta v ZDA prišla v 70. letih. Kot je Abloh povedal za Vogue, ki se mu je maja posvetil z velikim člankom, sta starša, ko sta obiskala domovino, govorila v domačem jeziku, kuhala tradicionalno hrano in poslušala afriško glasbo. Še danes se spominja, kako zelo hvaležen je bil, četudi le dvanajstleten, za očetovo odločitev, da je zapustil Afriko.

»Spraševal sem se, kaj če ne bi nikoli odšel? Bil bi otrok, ki bi sedel na afriški ulici in ne bi imel pojma, kaj se dogaja drugje po svetu.« Očeta je tudi vselej ubogal. Sam ni razmišljal o kolidžu ne o tem, kaj si želi od življenja. Želel si je le rolkati, poslušati rap in Guns'n'Roses. Toda oče je vztrajal – in mu celo izbral smer, saj si je želel sina inženirja. Ta mu je prikimal in naposled magistriral iz arhitekture.



Še prej si je odprl vrata v svet glasbe z ulice in od tod ni bilo daleč do poulične mode. Raperja Kanya Westa je spoznal tako, da je poizvedel, kje v Chicagu, od koder sta oba doma, tiska promocijske izdelke. Od sredine prvega milenijskega desetletja sta sodelovala pri projektih.

Ko je leta 2009 West, ki se je dotlej proslavil že z nekaj modnimi sodelovanji, tudi z Nikom, šel za pripravnika v modno hišo Fendi v Rimu, je šel z njim tudi Abloh. Postal je umetniški direktor Westove kreativne agencije Donda, leta 2012 pa je nadaljeval s svojo modno znamko Off-White, ki bi nagovarjala njegovo generacijo – z imenom Off-White, ki bi ga opominjalo, da nič ni samo črno ali samo belo, moško ali žensko, za množice ali prefinjeno.
 

Stavi na milenijce

Kot je potrdil za Observer, stavi na milenijce, ki so jih doslej prezirali kot resne kupce. Njegov doseg kaže tudi 4,1 milijona sledilcev na instagramu, zaradi česar si njegov podpis na svojih izdelkih želijo uveljavljene znamke. Za Ikeo, denimo, je zasnoval stekleno omarico za osebne ikone (milenijcev), belo preprogo, ki je kot povečan Ikejin račun, in kot travo zelen predpražnik z napisom Mokra trava. Ko je Ikea maja letos predstavila preprogo iz sivega in črnega najlona, podobno perzijski in potiskom Keep Off (Ne hodi čez), je bila v hipu razprodana.



V modnem pogledu ga je najbolj zaznamoval predhodnik pri Louisu Vuittonu, rojak Marc Jacobs, ki je v dokumentarcu Marc Jacobs & Louis Vuitton pred dvanajstimi leti zbudil njegovo zanimanje za modo in razbil mit, da je to nekaj, kar se dogaja v nedosegljivih krogih, nekaj intelektualnega in del visoke kulture, nekaj, kar ni ne zanj ne za množice. Tudi Abloha so pri Vuittonu angažirali zaradi njegovega »razdiralnega pristopa«, že njegovo prvo modno revijo pa razglasili za kulturni dogodek, ki da je v središče postavil različnost in inkluzivnost.

Toda že njegova druga kolekcija, za prihodnjo jesen/zimo, ki si jo je zamislil kot poklon Michaelu Jacksonu in njegovemu talentu, je propadla zaradi dokumentarnega filma Zapustiti Neverland. Naposled so marca iz LV sporočili, da ne bodo izdelali niti kosa s prepoznavnimi Jacksonovimi elementi, bodo pa zagotovili, da bo kolekcija, ki bo odsevala prave vrednote znamke in umetniškega direktorja, pravočasno prispela v njihove butike.
 

Andy Warhol našega časa

Virgila Abloha razglašajo za novega Marcela Duchampa, Andyja Warhola našega časa. Da sodi tudi v polje sodobne umetnosti, vsaj na načelni ravni dokazuje retrospektivna razstava, ki so jo v muzeju sodobne umetnosti v Chicagu odprli v začetku prejšnjega meseca. Prikazuje, kako se je v dvajsetih letih povzpel v modi, grafičnemu oblikovanju, tudi v pohištveni industriji.

A kot pravi, ustvarjalnega viharja ne bi zmogel brez varnega domačega pristana. Že desetletje je poročen z ljubeznijo iz srednješolskih klopi, svetlolaso Shannon, in je oče petletne Lowe in triletnega Greya. Tudi Abloh zase pravi, da je še vedno isti, kakršen je bil v srednji šoli.