Mitja Okorn o svojem novem Netflixovem filmu

Boksar Jedrzej, ki se trudi ubežati očetovi senci, z ženo Kasio pobegne iz komunistične Poljske in nadaljuje kariero v Londonu, s čimer sledi svojim sanjam, da bi postal svetovni prvak – to je bolj ali manj vse, kar razkrivajo uradni napovedniki o filmu Boxer (Boksar). Posnet je bil po scenariju in v režiji Mitje Okorna, ki že šestnajst let živi in ustvarja v Varšavi na Poljskem. Kot je povedal za Delo, je to film tudi o njem samem. Danes bo doživel premiero na platformi pretočnih vsebin Netflix.

»Že vse življenje hočem posneti tak film, ki je hommage mojemu najljubšemu, Scorsesejevim Dobrim fantom. Napisal sem že scenarija za film Član, ki sem ga želel posneti v Sloveniji po življenjski zgodbi pevca Saše Dragaša, ter za film o Draženu Petroviću in Vladu Divcu, ki prav tako ni bil posnet. Po scenariju za zelo uspešen film Dekleta v Dubaju, ki ga nato nisem režiral, sem za Boxerja končno napisal scenarij in ga tudi režiral. Boxer je zgodba o vzponu in padcu, boks je zelo filmski šport. Športni filmi so mi zelo ljubi, že sami po sebi, saj so polni emocij,« pripoveduje Okorn, ki se je pod scenarij podpisal z Lucasom Colemanom in Ivanom Bezmarevićem.

Boksar je hommage režiserjevemu najljubšemu filmu, Scorsesejevim Dobrim fantom. FOTO: Robert Pałka

Večino tistega, kar naj bi se dogajalo v Londonu, so posneli v Bytomu na jugu Poljske, ki zelo spominja na britansko prestolnico, dva dni so tudi zares snemali v Londonu, preostanek v Varšavi. Iskreno priznava, da komaj čaka, da vidi, kako se bo odzvala publika po svetu ter še zlasti zunaj Poljske.

To ni le resnična zgodba boksarja, ampak vseh poljskih športnikov, ki so v 80. letih pobegnili iz komunistične države, da bi zaživeli bolje in da bi lahko kot vrhunski športniki dosegli vse, kar se na svetu da. »V komunistični Poljski to ni bilo mogoče, največ je bila udeležba na olimpijskih igrah, nisi pa, denimo, mogel postati poklicni boksar, svetovni prvak in služiti milijone,« razlaga. Ob tem dodaja, da je zgodba tega poljskega imigranta tudi zgodba njega samega.

To ni le resnična zgodba boksarja, ampak vseh poljskih športnikov, ki so v 80. letih pobegnili iz komunistične države, da bi zaživeli bolje. FOTO: Robert Pałka

»Tudi sam sem priseljenec, kot glavni junak, ki pobegne iz Poljske v London, kjer ga nihče resno ne jemlje, je izobčenec. Na Poljskem sem moral začeti na novo in se dokazati, prav tako potem v ZDA. A tudi v Sloveniji sem se že, iskreno rečeno, počutil kot imigrant, ker me, ne glede na to, kaj sem dosegel, filmske ustanove pa tudi država niso jemali resno,« pripoveduje.

Kako se pride na Netflix

Poljska je velika država, Netflix tam naredi kakšnih dvajset projektov na leto, in ker je O​korn posnel dva največja filmska hita na Poljskem – romantični komediji Pisma sv. Nikolaju (2011) in Planet samskih (2016) – je po njegovih besedah logično, da si Netflix želi sodelovati z ustvarjalci, ki so podpisani pod uspešne in gledljive filme. Poleg Planeta samskih sta na platformi Netflix veliko gledanost doživela tudi filma Dekleta v Dubaju ter Vsi moji prijatelji so mrtvi, ki ju je soustvaril. Slednji je bil prvi poljski film na Netflixu. Dobra gledanost in dobro sodelovanje sta zagotovilo za nadaljevanje, pravi.

V zadnjih letih je vidno prodrl tudi v Hollywood, leta 2020 z režijo filma Leto življenja, v katerem sta zaigrala Cara Delevingne in Jaden Smith, s čimer so se mu, kot priznava, izpolnile sanje. »Nikoli nisem verjel, da bom kdaj delal v Hollywoodu s tako vrhunskimi igralci in ekipo, kar mi je odprlo nove priložnosti v mestu sanj. Še vedno dobivam ponudbe, pišem scenarije in verjetno bom v prihodnosti tudi tam še posnel kakšen film,« pravi.

Ima pa na Poljskem veliko večjo svobodo, saj lahko ustvarja tisto, kar želi. »V Hollywoodu bi si želeli, da bi ustvaril še nekaj podobnih filmov, kot je bil Leto življenja, ki je bil zelo uspešen, sam pa bi rad snemal še kaj drugega,« dodaja.

Romantični komediji Pisma sv. Nikolaju (2011) in Planet samskih (2016) sta bila največja filmska hita na Poljskem. FOTO: promocijsko gradivo

Trenutno sodeluje pri več filmskih projektih, vendar se mora po njegovih besedah sestaviti veliko stvari in biti na voljo veliko denarja, da se film posname. Veseli se svojega novega otroka, kakor ga imenuje, zato želi zdaj uživati v njegovem »odraščanju«.

»Čez nekaj let pa bom vnovič spoznal isto stvar, da je vsak film v mojem življenju prišel točno takrat, ko je moral, in da sem nanj enako ponosen kot na preostale. Vsak me je pripeljal korak naprej, vsak je bil izziv in vsakega sem naredil točno tako, kot sem si ga želel – od Tu pa tam do Boxerja,« je še povedal. Tudi iz Slovenije pride kakšno povabilo za sodelovanje, a ni na voljo takšnih možnosti, kot jih ponujajo milijonski filmski proračuni na Poljskem.