Marina Abramović: Dolgi lasje, velik nos, velika rit

Ko je v ZDA živeča umetnica srbskega rodu Marina Abramović pred kratkim odgovarjala na vprašanja časopisa Guardian, je dialog spominjal na namizni tenis. Kratka vprašanja, še krajši odgovori. Zaviti servisi, zvijačno vrnjene žogice. Najdaljši odgovor je štel štirinajst besed. Odgovorila je na 26 vprašanj, povprečen odgovor je štel kakšnih šest besed. Za pokušino: Kdaj ste bili najbolj srečni? »Vedno, ko končam dobro delo.« Kaj je vaš največji strah? »Da bi me pojedel morski pes.« Katero živečo osebo najbolj občudujete in zakaj? »Njegovo svetost dalajlamo in njegovo sposobnost odpuščanja.« Katero lastnost pri sebi najbolj obžalujete? »Težave pri odpuščanju.«

Na dve vprašanji je odgovorila enako: najdražja reč, ki jo je kupila, naj bi bil šal iz kašmirja. Šal iz kašmirja naj bi bila tudi njena najbolj dragocena lastnina. Na prošnjo, naj se opiše s tremi besedami, jih je porabila šest: »Dolgi lasje, velik nos, velika rit.«

Kaj vam je na vašem videzu najbolj neprijetno? »Seznam je predolg.« Česa se bojite pri staranju? 77-letna umetnica je odgovorila: »Da se bosta moj nos in brada dotikala.« Za svojo najslabšo navado je navedla, da ne more nehati jesti čokolade. Najbolj uživa, ko gleda TV-serije. No, bolj natančno: ko gleda shitty, torej usrane TV-serije. Najbolj ji je neprijetno, ko se pretvarja, da je srečna, čeprav ni. Za svoj največji dosežek šteje, da je umetnost performansa postala del mainstreamovske umetnosti. Če bi bil o njenem življenju posnet film, bi črnolaso umetnico morala igrati svetlolasa Cate Blanchett. Ko je odraščala, si je želela postati točno to, kar je danes.

Seks, denar ali slava?

Pri dveh odgovorih je spregovorila o času. Zadnja laž, ki jo je izrekla, je bila, da nima časa, čeprav bi si ga morda lahko vzela. A če bi imela več časa, bi to izboljšalo njeno kakovost življenja.

Največja ljubezen njenega življenja je njena zadnja ljubezen. Občutek ljubezni pa enači z večno srečo. Ko je rekla »ljubim te«, je to vedno mislila resno. Smrti je bila najbližje med lansko pljučno embolijo. »To je bilo zelo grozljivo.« In kaj se zgodi, ko umremo? Za odgovor ni trošila odvečnih besed. Je pa postregla s podatki, čeprav bi fiziki v odgovoru prepoznali nekonsistentnost: »Enaindvajset gramov energije gre v vesolje.«

Umetnica, ki bo novembra prihodnje leto gostovala tudi v ljubljanski Cukrarni, je namiznoteniški dialog, ki je z vprašanji vred obsegal slabih 400 besed, končala z iskrenimi, a kratkimi odgovori o seksu. Kako pogosto seksa? »Pogosto.«

Bi imeli raje več seksa, denarja ali slave? »Seks.«