Marina Abramović bo živela 110 let

Svetovno znana multimedijska umet­nica in pionirka performansa v velikem intervjuju za britanski Vogue razlaga, zakaj se je odločila, da bo poslala na trg kozmetično kolekcijo izdelkov za dolgo življenje in dobro počutje. ­Metoda Marine Abramović za dolgoživost (Longevity Method) je obujanje »starodavnih skrivnosti dolgoživosti« in je sestavljena iz vlažilca za obraz (ključne sestavine so beli kruh, vitamin C in belo vino) ter protialergijskih, imunskih in energetskih kapljic za dobro počutje. Za nekoga, ki je v minulih desetletjih v imenu umetnosti ležal gol na ledenih blokih in bil dvanajst dni na dvignjeni ploščadi brez hrane, je to zanimiva postranska kariera, so zapisali v Guardianu.

Recept za vitalnost

Celotna kolekcija kozmetičnih izdelkov je bila zasnovana v sodelovanju z dr. Nonno Brenner, priznano zdravnico in ustanoviteljico istoimenskega velnes centra dolgoživosti v avstrijskem mestu Fuschl am See, ki je Marino Abramović zdravila že pred leti in je pomembno pripomogla k njeni odpornosti in vzdržljivosti, sploh po usodni bolezni sredi lanskega leta, kot je umetnica povedala za Vogue.

»Sem deloholik – moj tempo je peklenski – in če ne bi imela Nonne, ki uravnoveša mojo energijo, verjemite mi, ne bi mogla početi tega, kar počnem.« Njen recept za vitalnost: »Nikoli ne pijem, ne kadim, ne uživam drog, spim osem ur na dan – in imam 21 let mlajšega ljubimca.«

Maja lani je po operaciji kolena v bolnišnici utrpela pljučno embolijo, zaradi katere je bila nekaj časa v komi. Šest tednov je bila na intenzivni negi, imela je tri operacije in devet transfuzij krvi. Marina Abramović verjame, da je praksa vzdržljivosti pri njenem delu – v enem od svojih najodmevnejših performansov Umetnik je prisoten je tri mesece šest ur na dan nepremično sedela – pospešila njeno okrevanje. Čeprav so ji zdravniki predpisali močna protibolečinska zdravila, jih je zavrnila. »V svoje telo nočem vnašati ne alkohola ne zdravil, ker hočem čutiti vse v svojem telesu,« je dejala. Verjame, da je tudi zato, ker je uporabila zgolj lastno moč volje, ki jo je mojstrila pri svojem delu, hitreje okrevala.

Ne obremenjuje se z morebitnimi ciničnimi odzivi, češ da kot vplivnica prodaja kozmetične izdelke. »Ne lažem in ne sklepam kompromisov. To, kar vidite, tudi dobite, in kar dobite, je čista resnica. To je 'verodostojnost'. Nonna je odločena, da bom živela sto deset let,« je med drugim povedala za Vogue. »Umetnice začnejo jemati resno šele po stotem letu, če mi bo uspelo, me bodo morda končno vzeli resno.«

Po izkušnji bolezni

Režiser Damjan Kozole, ki pripravlja dokumentarec o slovenski avantgardni skupini OHO, se je z njo srečal oktobra lani v Londonu, potem ko je okrevala po bolezni. Namreč, v svoji biografiji Sprehod skozi zidove Marina Abramović pravi, da so bili ohojevci ena od njenih prvih inspiracij, da so jo navdušili z radikalnostjo in odnosom do narave. Namesto predvidenih 45 minut so skupaj z ekipo in ­producentko Zalo Opara preživeli skoraj ves dan. To ni bilo njuno prvo srečanje, saj je nastopila tudi v njegovem dokumentarcu Projekt rak (2013) o konceptualnem umetniku Ulayu, s katerim sta ustvarila niz odmevnih in radikalnih ­performansov.

V času snemanja tega pogovora je v Kraljevi akademiji v Londonu še potekala njena retrospektivna razstava (zaključila se je 1. januarja letos), ki velja za prvo retrospektivo ustvarjalke v 255-letni zgodovini ustanove. V londonskem Koloseju je utelesila bolečino operne dive v predstavi 7 smrti Marie Callas v Angleški nacionalni operi (ENO).

Po nesreči se je spremenilo tudi to, da se je naučila bolj poslušati svoje telo, je rekla v intervjuju za Guardian. »Naš um nenehno preveč razmišlja, toda naše telo je pametnejše.« Tudi v zasebnem življenju sem bolj zadovoljna kot kdaj prej, pravi umetnica. »Včasih sem nenehno razmišljala o smrti, ne nazadnje sem v predstavi o Marii Callas na odru sedemkrat umrla, zdaj pa razmišljam samo o življenju.«