Lepote pandemije

Zagotovo obstajajo posamezniki, ki se jim je zaradi pandemije življenje obrnilo na bolje. Vedno se najde kdo, ki od dane situacije profitira, tako deluje naš svet. Odmislimo bogataše, mednarodna podjetja in druge institucije, ki se v tem času mastijo, pa tudi očitno slabe stvari ter se raje osredotočimo na hipotetičnega slehernika in situacije.

Lahko si zamislim vrsto scenarijev, kako bi nekomu vsaj določeni aspekti samoizolacije prišli prav. Na primer, nič več obiskov tašče. A ni super? »Joj, draga, ne vem, če je pametno, da gremo v nedeljo na obisk. Pa tega ne govorim zaradi tekme. Takšni časi so, nikoli ne veš. Ona pa tudi ni več najmlajša.« Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki radi zjutraj malce poležijo. In njihovi somišljeniki, ki radi preživljajo dneve zgolj v spodnjem perilu (večinoma je to ista oseba).

Če ti ni všeč, kako poteka pogovor prek zooma ali skypa, enostavno zamrzneš zadevo, rečeš slaba povezava, in je rešeno. Ljubitelji stokanja in pritoževanja niso prišli do sape, koliko priložnosti, od jutra do večera lahko kličeš ljudi in jamraš.
Populacija mačk je bila zagotovo srečna in je eksponentno narasla, ker ceste niso opravile svojega. Ni bilo več hrupa, važiči na motorjih niso poprdevali, nič več čakanja na avtobus ali vlak. Če smo se ozrli proti nebu, nobene črte, le modrina, hotel nešteto zvezdic. Vsiljiva soseda je okoli tebe naredila velik krog in celo prenehala hraniti golobe, za vsak primer.

Sicer že dolgo nisem šolar, ampak če bi mi na gimnaziji kdo rekel, da ne bo šole več mesecev – adijo pamet. Zakaj klet še vedno ni izpraznjena? »Joj, draga, saj veš, da so deponije zaprte. Bova morala še malo počakati, preden se lotim pospravljanja.« Ali pa: »A res, kolonoskopijo so prestavili na drugo leto. Škoda, pa tako dolgo sem čakal. Nič, bom pa še malo potrpel.« Nič hudega ne bo, saj znamo potrpeti.