Od znamke ob obletnici izkoreninjenja črnih koz do Mahatme Gandhija

Tako kot lahko v Rimu pridete v Vatikan in od tam pošljete razglednico s poštnim žigom Vatikana (ki je sicer miniaturna, a suverena, mednarodno priznana država), tako lahko vstopite v centre OZN v New Yorku, Ženevi in ​​na Dunaju, na njihovem poštnem okencu kupite njihove znamke, jih nalepite na pismo ali razglednico in pošljete. Uslužbenka na okencu takšne pošiljke žigosa z napisom Združeni narodi. Seveda njihove znamke lahko kupite tudi iz čisto filatelističnih razlogov.

Na Dunaju je poštno okence OZN v sprejemni stavbi, takoj za kontrolo kot na letališču. Za nakup znamk OZN tudi ni treba imeti posebne prepustnice OZN. »Zdaj niste na ozemlju Avstrije, ampak na eksteritorialnem območju OZN. To velja tudi za druge tri centre OZN – v New Yorku, Ženevi in ​​Nairobiju. V vsakem od njih je veliko različnih agencij in uradov«, takoj pove Clarissa Fürnsinn, vodja marketinga dunajskega poštnega urada OZN.

Poštni uradi OZN v New Yorku, Ženevi in na Dunaju so leta 2016, ob dnevu ZN, 24. oktobra, izdali serije znamk s 17 cilji trajnostnega razvoja ZN (na fotografiji izdaja iz New Yorka).FOTO: Poštna uprava OZN

Impulz iz Argentine

Leta 1947, dve leti po ustanovitvi OZN, je tedanji argentinski veleposlanik v New Yorku predlagal, da bi OZN morala izdajati lastne poštne znamke. Predlog je bil sprejet. Znamke so tako postale odlično sredstvo tržnega komuniciranja, promocije idej, delovanja in ciljev te svetovne organizacije – in hkrati vir njenega dodatnega zaslužka. Leta 1951 je bila v New Yorku ustanovljena poštna uprava OZN, ki je oktobra istega leta začela izdajati znamke. Od tedaj je OZN edina organizacija, ki ni država ali podoben teritorij, s pravico izdajanja svojih znamk, veljavnih v mednarodnem poštnem prometu.

Drugi poštni urad OZN so odprli v Ženevi leta 1968, tretji pa na Dunaju leta 1979. Glede na to, da OZN nima svoje valute, se v restavracijah, kioskih in drugih prodajnih mestih v njenih centrih uporablja valuta države, kjer so. Tako se v centru OZN na Dunaju vse plačuje v evrih. Tudi znamke OZN, ki jih izdajajo na Dunaju, imajo vrednost v evrih (do leta 2002 v avstrijskih šilingih); znamke urada v New Yorku imajo vrednost v ameriških dolarjih, v Ženevi pa v švicarskih frankih. Vrednosti na znamkah ​​so enake tistim v državi gostiteljici, vsebujejo pa cene dopisnic, standardnih pisem in drugih običajnih pošiljk v teh državah.

Včasih so na znamkah podobe znanih osebnosti, ki so delovale v skladu z idejami OZN, kot denimo mati Terezija.FOTO: Poštna uprava OZN

Vse poštne znamke OZN odražajo vrednote, prizadevanja in cilje te organizacije: mir, človekove pravice, varstvo narave, ohranjanje kulturne dediščine, mednarodno sodelovanje na različnih področjih, boj proti rasizmu, diskriminaciji nasploh, revščini, boleznim, ozaveščanje javnosti o različnih socialnih temah itd. »Letos izdajamo še eno serijo znamk ogroženih vrst. Z znamkami obeležujemo tudi naše konference in druga mednarodna srečanja. Na primer: pred kratkim smo tiskali znamko, posvečeno 5. konferenci o najmanj razvitih državah sveta, ki je potekala v začetku marca v Dohi. Izdali bomo znamke ob svetovnem dnevu umetnosti, pa tudi ob letošnjem svetovnem dnevu oceanov. Slednje bodo opozarjale na pomembnost zaščite koralnih atolov«, to dejavnost predstavi Fürnsinnova.

Včasih OZN izda znamke, posvečene določenemu uspehu. Tako je na primer leta 1991 izšla znamka Namibia: New Nation – Fulfilled Trust (Namibija: Nova nacija – potrjeno zaupanje), leta 2019 znamka ob 40. obletnici izkoreninjenja črnih koz itd. Nekatere znamke so posvečene zgodovinskim mejnikom. Včasih so na znamkah podobe znanih osebnosti, ki so delovale v skladu z idejami OZN, kot je Mahatma Gandhi. Poleg tega, zunaj rednega programa, OZN izdaja tudi znamke na temo kitajskega luninega leta. Lani je bilo leto tigra, letos je leto zajca, zato so podobe teh živali na zadnjih tovrstnih serijah.

Slovenska zastava in nacionalna stran slovenskega kovanca za pet centov (Sejalec), del serije znamk ZN Zastave sveta, izdane leta 2010 na Dunaju. FOTO: Poštna uprava OZN

Clarissa Fürnsinn pojasnjuje, da OZN razen svojih centrov in zgradb svojih specializiranih agencij po svetu nima lastnega teritorija, lastnih kulturnih spomenikov in kulturne tradicije, kakor jih imajo posamezne države. »Pri nas je skoraj vse abstraktno.« Je pa na znamkah OZN veliko konkretnega, na primer v večji seriji zastav držav sveta ali spomenikov z Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine.

Lani septembra so vsi trije poštni uradi OZN hkrati izdali znamke, posvečene velikim evropskim toplicam, ki so bile leta 2021 skupinsko vpisane na omenjeni Unescov seznam. Na eni, skupni tiskani poli, je šest znamk na to temo: češke toplice Karlovy Vary (40 centov) in italijanske Montecantini Terme (1,40 dolarja) so v ameriški valuti, belgijske toplice Spa (1,10 franka) in francoske Vichy (1,50 franka) v švicarski, medtem ko so nemške toplice Baden-Baden (1,00 evra) in Baden pri Dunaju (1,80 evra) v evrih. Posamične znamke te serije, ki jih je izdal urad v New Yorku, imajo naklado 90.000, tiste v Ženevi in ​​na Dunaju pa po 70.000.

Malo filatelističnih raritet

Danes ljudje pošiljajo manj klasičnih pošiljk, nekateri tudi ne po državni pošti, zato naklada znamk OZN v zadnjih letih ni tako visoka, kot je bila v 20. stoletju. Fürnsinnova pravi, da vse neprodane znamke OZN uničijo po letu ali dveh, najpozneje pa tri leta po izidu. To pa ne pomeni, da bo zbiralec znamk OZN – oziroma njegovi dediči – s takšno filatelistično zbirko lahko obogatel v bližnji prihodnosti. Na sekundarnem trgu filatelistov in dražbenih hiš ima le majhno število znamk OZN ocenjeno tržno vrednost višjo od nekaj deset evrov, še manj pa jih prodajajo za nekaj sto evrov.

Poštna uprava OZN ima svoj svetovalni odbor, ki odloča o temah na znamkah. OZN neguje prefinjeno tradicijo, da dizajn nekaterih njihovih znamk izhaja iz odličnih risb otrok z vsega sveta, vendar tudi tu, tako kot drugod po svetu, levji delež znamk oblikujejo vrhunski grafični dizajnerji. Pri poštni upravi OZN v New Yorku sta zaposlena dva grafična umetnika, večino znamk pa oblikujejo zunanji grafični oblikovalci, ilustratorji, slikarji in drugi umetniki iz številnih držav, s katerimi sklenejo pogodbe o delu.

Books-Not Guns (Knjige, ne puške), znamka OZN, izdaja poštnega urada ZN v New Yorku leta 2004; znamko je prvega dne predstavil igralec Michael Douglas.FOTO: Poštna uprava OZN

OZN je v zadnjih letih izdal tudi dve seriji svojih kriptoznamk. Te so povezane s tehnologijo veriženja blokov (angl. blockchain). Vsaka taka znamka ima nemajhno belo polje, pod katerim je tajna številka. Lastnik znamke, ki odlušči belo pokrivno barvo in prebere tajno številko, lahko aktivira virtualnega dvojčka te znamke v blockchainu. Izdaja, lastništvo, menjava in trgovanje s kriptoznamkami poteka v ethereumu, eni večjih globalnih decentraliziranih blockchain platform za denar in druge vrste aplikacij.

»V prvi seriji naših kriptoznamk so bile stavbe centrov OZN, kjer imamo poštne urade. Znotraj obeh serij so tudi podkategorije – v prvi seriji so to bili cilji trajnostnega razvoja OZN, v drugi pa simboli miru. Kriptoznamke so zbirateljski objekti nove generacije.« pravi Fürnsinnova. Na koncu pogovora na vprašanje, katera znamka OZN ji je osebno najbolj všeč, odgovori: Books-Not Guns (Knjige, ne puške), na temo razorožitve, ki je bila izdana v New Yorku pred dvema desetletjema. Ima odlično grafično rešitev. S to znamko OZN poudarja, da naj bodo otroci in mladi ljudje v šoli, da ne smejo imeti orožja v rokah, ubijati in umirati za interese drugih ljudi.«