»Za Ledeno kraljestvo sem si bil tudi sam kriv. Že nekaj dni smo bili na počitnicah na podeželju, deževalo je. V hiši je bil predvajalnik in devede s filmom. Saj ne more škoditi.« S spoznanjem novinarja Guardiana Toma Lamonta, ki se je označil za ponosnega očeta z najmanj 50 ogledi Ledenega kraljestva, se z lahkoto poistovetijo starši, ki so upali, da se jih evforija, povezana s tem animiranim filmom, ne bo dotaknila. Zlagoma ugotovijo, da je to skoraj neizogibno. Zdaj jih čaka nadaljevanje, od včeraj tudi na rednem programu v slovenskih kinih.

Prav tako očitno neizogiben je že vnaprej uspeh drugega dela animiranega filma, ki je prišel na trg leta 2013 in hitro podrl vse mogoče rekorde v donosnosti. Dobil je tudi dva oskarja – za najboljši animirani film in najboljšo izvirno pesem (Let It Go je zapela Idina Menzel, v slovenskem prevodu, Zaživim, jo je izvedla Nuška Drašček), pa zlati globus, bafto, pet grammyjev in kup drugih nagrad. Toda vse to je bil šele začetek.



Evforija se je s še večjim zagonom nadaljevala, ko je film že zdavnaj zapustil kinematografe. V komaj nekaj dneh po izdaji devedeja so prodali tri milijone primerkov in tako je samo na Amazonu postal najbolje prodajan otroški devede vseh časov, še bistveno večje številke dosega po blu-ray različici. Naselil se je v tako rekoč vse dnevne sobe družin z majhnimi otroki, otroške sobe, garderobne omare, igrače, otroška prevozna sredstva … Pravzaprav skoraj ni mogoče stopiti v trgovino, povezano z otroki (pa še to ni nujno), ne da bi naleteli na glavne junake risane uspešnice.



 

Brez princa na belem konju

V središču zgodbe sta sestri, kraljični Elza (Idina Menzel/Alenka Kozolc Gregurić) in Ana (Kristen Bell/Tanja Ravljen), prva obdarjena s sposobnostjo spremeniti v led in sneg vse okrog sebe, druga v nevarnosti prav zaradi te moči, zato ju starši ob prvi večji nesreči ločijo, in tako preživita večji del otroštva in del mladosti. Vmes starši umrejo, dekleti se ponovno srečata ob kronanju starejše sestre Elze. Tam se spet razkrijejo slabe plati njene posebne moči, vplete se dvolični grof, ki se hoče polastiti prestola, zaplet pomagata pogumni sestri Ani reševati snežak Olaf (Josh Gad/Jernej Kuntner) in preprost fant Kristoff (Jonathan Groff/Jan Bučar) z jelenom Svenom. Na koncu zmaga ljubezen, a tokrat v ospredju ni princ na belem konju, niti na jelenu, ampak ljubezen med sestrama. Vse to spremljajo pesmi, ki so nemudoma postale uspešnice in so tudi kakovostno narejene ter poslušljive – do nekega sprejemljivega števila ponovitev.

Prelomno pri tej Disneyjevi animirani uspešnici je navsezadnje tudi to, da je pri režiji prvič sodelovala ženska, to je bila scenaristka Jennifer Lee (ob Chrisu Bucku), ki je tako postala prva režiserka filma z dobičkom nad milijardo dolarjev. V intervjuju za CBS je potrdila, da so se poskušali izogniti stereotipom, pri katerih sta soočeni dobra in slaba sestra. Še vedno pa sta lepi princeski … Pri tem stereotipu Disney očitno ni bil pripravljen tvegati, temveč se je, kakor je posredno pritrdila režiserka, oprijel zasidranosti princesk v življenju deklic, čeprav sta ti vsaj malo posodobljeni.
 

V čem je skrivnost?

Špela Čadež, slovenska animatorka, režiserka in producentka animiranih filmov, meni, da je v ozadju uspeha Ledenega kraljestva zelo premišljena strategija. Pri tem se je navezala na besede angleškega animatorja in producenta Petra Lorda, ki je rekel, da so tovrstne produkcije le draga reklama za igrače. Studii v takih primerih zelo dobro vedo, kako se oblikuje popularna kultura v najbolj potrošniškem smislu. Ledeno kraljestvo kot mnogi drugi Disneyjevi filmi postavlja v ospredje ideal lepote in v gledalcu vzbudi močne emocije, je razmišljala prva in doslej edina Slovenka, ki je postala članica akademije za filmsko umetnost in znanost.



Kulturni antropolog in etnolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske filozofske fakultete podobno pravi, da gre za preverjene pripovedi, v katerih dobro vselej premaga zlo, vmes pa je veliko glamurja. »Zelo delujejo tudi identifikacijski faktorji,« je dodal. Pri tem ne vidi problema toliko v sami filmski produkciji kot v splošni amerikanizaciji družbe, ki se ji preprosto ni več mogoče izogniti. Paradoks, ki ga opaža pri produkcijah, kakršna je Ledeno kraljestvo, pa je v tem, da pogosto niti avtorji ne morejo vedeti, kaj bo uspelo in kaj ne. Pri tem jim sicer lahko pomaga marketing, toda ta jim ne bo pomagal, če uspeh ne bo vnaprej zagotovljen. »Zato sploh ne bi pripisoval tolikšne moči marketingu,« pravi Muršič.
 

Odgovor je v preobratu

Po mnenju filmskega kritika Igorja Harba pa je za uspeh tega animiranega muzikala poleg zelo dobre glasbe ključna dobra zgodba, saj vsebuje preobrat, ki ga niti tisti, ki poznajo Disneyjeve zgodbe, niso pričakovali. Podobne ideje je studio sicer še ponovil, a nikoli več s tolikšnim uspehom, je dejal. »Disney naredi vsaj en takšen film na leto, približno vsakih pet let pa mu uspe tak finančni preboj. Animirani film Vajana, na primer, je prav tako dober, a je bilo Ledeno kraljestvo neprimerno bolj uspešno.«



Odgovor tako tudi po Harbovem mnenju ni le v dobrem marketingu. »Niti pri Disneyju niso bili pripravljeni, da bo film takšen uspeh. To dokazuje dejstvo, da jim je eno leto po izidu zmanjkalo izdelkov s podobami iz filma. Seveda so to kmalu popravili in se ni več ponovilo,« je povedal. Presenetljiva je tudi priljubljenost obeh glavnih likov. »Po besedah scenaristke in sorežiserke Jennifer Lee so pričakovali, da bo Ana bolj priljubljena, ker je tako 'gajstna'. Toda zdaj sta obe približno enako priljubljeni, Elza celo še bolj, saj ima čarobno moč ter daljše in svetle lase,« razmišlja Igor Harb. Drugi del bo gotovo prav tako zaslužil milijardo, a po njegovem mnenju ne bo takšen hit kot prvi.

Finančni uspeh je nakazal že napovednik nadaljevanja, saj si ga je ogledalo 11,6 milijona ljudi. Dotlej je ta rekord pripadal Neverjetnim 2 z 11,3 milijona ogledi. V drugem delu se Elza, Ana, Krištof in Olaf podajo na nevarno potovanje v gozd, kjer bodo odkrili izvor Elzinih čarobnih moči in z njihovo pomočjo znova rešili kraljestvo. Prve ocene nadaljevanja, ki je vizualno izpopolnjeno, sicer niso briljantne. Nicholas Barber je za BBC, denimo, ugotavljal, da je Ledeno kraljestvo 2 »plaz napol izdelanih idej«. In vse tiste deklice, ki so se naveličale tipičnih oblek junakinj iz prvega dela, bodo tokrat verjetno dobile serijo novih. Nadaljevanje je namreč, je zapisal Barber, prava modna revija nordijske visoke mode. »V Ledenem kraljestvu 2 je več menjavanja kostumov kot na koncertu Beyoncé.«