Severnonemško pristaniško mesto je postavila na kulturni zemljevid Nemčije, Evrope, sveta. Postala je simbol mesta – in če Hamburg poimenujejo vrata v svet (Das Tor zur Welt), je filharmonija na Labi (Elbphilharmonie ali krajše Elphi) ta vrata odprla na stežaj, vse dokler jih ni – kot še mnoga druga – zaprla epidemija.

Vsaj do konca novembra so v eni od največjih in zvočno najbolj dovršenih koncertnih dvoran na svetu, ki opazovalca prevzame s spojem stare opečnate zgradbe in sodobne arhitekture – steklene strehe, ki je v zgornjem delu zaključena v obliki valov –, odpovedani vsi koncerti in prireditve ter turistična vodenja. Program za december je sicer napovedan, ali bo tudi dejansko izveden, pa ostaja v »zvezdah«, je za Delo povedal predstavnik hamburške filharmonije. Od marca do konca sezone koncertov v živo niso izvajali, septembra pa so filharmonijo znova odprli, a pod drugačnimi pogoji. Zmanjšali so število nastopajočih, namesto 2100 obiskovalcev, koliko jih sprejme srce filharmonije, velika dvorana, pa je koncert sočasno poslušalo nekaj več kot 600 ljudi. Koncerte so skrajšali, ukinili pavze in tako v enem večeru izvedli po dva koncerta. Že v prvem valu so sicer koncerte pretakali po videu; a so morali prilagoditi tudi repertoar, saj z zmanjšanjem števila glasbenikov na odru vseh skladb, denimo kakšnih Brücknerjevih simfonij, ni mogoče izvesti.

A vse to so le poskusi, kako nadomestiti koncertno izkušnjo v živo – mogočna filharmonija, ki stoji na zahodni špici novega dela mesta, poimenovanega Hafen City, na polotoku Grasbrook, je že sama po sebi dokaz, da trenutkov in občutij, ko glasba v isti dvorani z izjemno akustiko potuje od izvajalcev do poslušalcev, ni mogoče poustvariti. In tako labski kristalni tempelj, ledena gora, kremenov kristal, svetilnik, kar je le nekaj od poimenovanj, ki so se z leti prijela filharmonije, vse bolj spominja na veliko ladjo, zasidrano v pristanišču, ki čaka na odloženo vkrcanje potnikov – poslušalcev, turistov.


 

Prestrukturiranje industrijske dediščine

Načrti gradnje filharmonije na Labi, ki predstavlja tako imenovano krono – po pomenu in umeščenosti v prostor –, segajo v prva leta enaindvajsetega stoletja v sklop večjega projekta gradnje poslovno-stanovanjskega središča Hafen City, ki se razprostira na 157 hektarih. Dolgočasnost mestnega pristanišča postaja preteklost. Nekdanje prazne in odslužene stavbe so z leti začele dobivati novo namembnost in podobo, v kateri pa je še vedno ujeta industrijska dediščina. Tudi v tem delu mesta ne manjka opečnatih zgradb, tako značilnih za mesto mostov, kakor Hamburg z več kot 2500 mostovi poimenujejo mnogi. In filharmonija je vzorčni arhitekturni primer spojitve preteklosti in sodobnosti.



Prvotno so jo želeli zgraditi v starem pristaniškem skladišču, a so se nato odločili, da skladišče predstavlja le spodnji del stavbe, na katerem pa bi zgradili nov del, stekleni kristal, ki s svojo ekstravagantno, futuristično podobo ljudi že od prvih skic ni pustil hladnih. Načrtovanje filharmonije na Labi je prevzel priznani arhitekturni biro iz Basla Herzog & de Meuron oziroma arhitekta Jacques Herzog in Pierre de Meuron, ki slovita po povezovanju starih objektov in nove arhitekture. Elbephilharmonie je bila sicer njuna prva filharmonija, sta pa med drugim podpisana pod londonsko galerijo Tate Modern. Švicarja sta želela ustvariti svojevrsten učinek med monolitno staro stavbo opečnatega skladišča in njeno nadgradnjo, ki predstavlja šotor ali nebesni stekleni plašč z nesimetrično pokritimi in odkritimi okenskimi odprtinami. Proti vrhu se srebrni plašč zaključi s streho, ki je odrezana v obliki valov. Celotna stavba je visoka 110 metrov, ima 26 nadstropij in se razprostira na površini 120.000 kvadratnih metrov.




 

Cena projekta: vrtoglavih 866 milijonov evrov

Nad načrti in gradnjo filharmonije je bila večina takoj navdušena – saj so si z njo obetali Hamburgu, kulturno prepoznanemu tudi kot mestu komponista, pianista in dirigenta Johannesa Brahmsa, dati novo (umetniško) podobo in z njo prostor združevanja, ki bi privabljal domače in tuje goste. Že v prvotnih načrtih je bila v stavbi načrtovana gradnja garaže, hotela, luksuznih stanovanj, restavracij in barov ter razgledne ploščadi. Temeljni kamen za filharmonijo je bil položen 2. aprila 2007, celoten projekt so sprva ocenili na 77 oziroma 214 milijonov evrov, gradnja pa naj bi bila končana do leta 2010. A ostalo ni niti pri ocenjenih milijonih niti pri predvidenem odprtju; to je bilo šele 11. januarja 2017, cena filharmonije pa je narasla na vrtoglavih 866 milijonov evrov.

Z vsakim letom so namreč stroški naraščali; zaradi zahtevnosti gradnje in dragih kakovostnih materialov, med katerimi jih je bilo več izdelanih v tujini, kot tudi zaradi nesoglasij in sporov ter napak na izvedbeni ravni. Pri kopanju so morali biti previdni že od začetka zaradi dejstva, da gre za pristanišče, temelje je bilo treba postaviti na novo, obenem pa paziti, da se v celoti ohrani podoba skladišča, spodnjega dela filharmonije, ki deloma služi kot parkirna hiša s 520 prostori, ki ni poceni; za vsako naslednjo uro je treba odšteti štiri evre, celodnevno parkiranje pa stane 36 evrov. Leta 2011 so bila vsa dela celo prekinjena, ob deževnem vremenu, ki je v Hamburgu stalnica, pa je voda kapljala skozi še nedokončano in prepustno streho, kar je stroške le še povečalo.


 

Hamburga brez filharmonije enostavno ni

Nejevolja med prebivalci Hamburga je tako naraščala, v vseh letih se je zvrstilo tudi več protestov, a se je nato po desetih letih sage in slavnostnem odprtju filharmonije, ki je bila v znamenju svetovne premiere dela Triptychon und Spruch in memoriam Hans Henny Jahnn nemškega skladatelja Wolfganga Rihma v izvedbi orkestra NDR Elbephilharmonie in svetlobne predstave, vsaj deloma polegla. Kot ocenjujejo v filharmoniji, ljudje na zaplete in izgubljene milijone verjetno niso pozabili, so jih pa odpustili. Zato, ker je kvaliteta stavbe opravičila ceno, zaradi estetske vrednosti in tudi dejstva, da je filharmonija povzdignila mesto in presegla pričakovanja in turistično atraktivnost, so prepričani. Podobe, s katero se danes predstavlja Hamburg, brez filharmonije enostavno ni.

Tudi številke pritrjujejo njihovim besedam. Plazo, razgledno ploščad, ki se razprostira na višini 37 metrov med starim in novim delom stavbe in ki ponuja edinstven razgled na pristanišče in okrožje skladišč, kjer stavbe stojijo na hrastovih deblih, kakor tudi na stari in novi del mesta, je od odprtja obiskalo že približno 13 milijonov ljudi. Kot so nam pojasnili iz hamburške filharmonije, jih približno 22 odstotkov obišče tudi koncert.







V severnonemškem pristaniškem mestu, tretjem največjem v Evropi, z okoli dvema milijonoma prebivalcev se je v zadnjih petnajstih letih obisk turistov močno povečal, številke pa so z odprtjem filharmonije le še naraščale – vse do danes, ko se je turistična podoba mesta vrnila na raven iz leta 1985, je opozoril predstavnik filharmonije. Četudi se je Hamburg pred tem osredotočal na muzikale, muzeje, opere in druge kulturne dogodke, se je dokaj skromno predstavljal kot atraktivna turistična destinacija. Z Elphi pa je drugače, saj ponuja tako zanimivo arhitekturno podobo kakor tudi izjemno kakovosten umetniški program. Na sezono v njej igra približno 44 mednarodnih orkestrov, seveda poleg hišnega filharmoničnega orkestra NDR, drugih lokalnih orkestrov pa tudi zvezdnikov jazza in drugih zvrsti. Elbphilharmonie se s svojo podobo, akustiko in ceno vsekakor uvršča med filharmonije (finančnih) presežkov.