V nadaljevanju preberite:

Portorož bi lahko bil rojen pod srečno zvezdo. Predvsem zaradi narave in živahne zgodovine, ki so jo prostoru med solinami in gričkom Svetega Lovrenca namenile višje sile. Bil bi lahko rajski vrt, če Adamovi in Evini potomci ne bi tako hlepeli po dobrotah iz tega vrta. Pretirana želja po rajskih sadežih se danes spreminja v vse več madežev, ki kraju niso ravno v ponos. Najmanj pet ali šest je črnih točk sredi pristanišča rož, ki jezijo domačine in vzbujajo radovednost ali nelagodje prišlekov.

Če vprašate Portorožane, zakaj na primer že 50 let propada Vojkov dom, več deset let Taverna, Vila Virginia, Kaštel, nekdanja upravna stavba Droge ..., bo vsak od njih imel svojo teorijo. Glavna krivca za vse te spomenike grdega sta najpogosteje dva: predvsem občinska uprava in deloma država. Mirne vesti jim lahko dodamo še pohlep in pomanjkanje prave mere požrešnega kapitala. Sprehodili smo se skozi Portorož in se ustavili pri najbolj izstopajočih primerih, ki namesto rajskega pristanišča rož kažejo klavrne podobe človeške neučinkovitosti, a tudi pretkanosti in nasilništva nad prostorom.