Kalcinacija rame: kako jo prepoznati in učinkovito zdraviti brez operacije

Ostra, zbadajoča bolečina pogosto izvira iz kalcinacije rame, ki lahko povzroča dolgotrajne težave, če se ne zdravi pravočasno. Preverite, kako prepoznati kalcinacijo rame in kakšne so najučinkovitejše metode zdravljenja brez operativnih posegov.

Kaj je kalcinacija rame?

Kalcinacija rame je stanje, pri katerem se v tetivah rame nabirajo kalcijevi kristali, kar povzroča draženje in vnetje ter sčasoma hude bolečine in omejitve pri gibanju. Stanje je znano tudi kot kalcificirajoči tendinitis rame. Bolečine v rami lahko vztrajajo tudi več mesecev ali let, če težave ne zdravimo. Pogosto nastane v tetivah rotatorne manšete, natančneje v tetivi mišice supraspinatus.

Natančen vzrok kalcinacije ni povsem jasen, vendar strokovnjaki menijo, da je povezan s slabo prekrvitvijo v tetivah in mikropoškodbami, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se gibov ali preobremenitev sklepa. Kalcinati so lahko del naravnega procesa obrabe tetiv, saj telo v prizadevanju za celjenje poškodovanih tkiv kopiči kalcij, kar vodi do nastanka kalcijevih depozitov.

Simptomi kalcinacije rame

Najpogostejši in najbolj obremenjujoč simptom kalcinacije rame je bolečina, ki se lahko pojavi nenadoma ali postopoma. Bolečina je običajno lokalizirana v predelu rame in lahko seva proti nadlakti. Zaradi bolečine in mehanske ovire, ki jo povzročajo kalcinati, so obsegi gibanja – abdukcija ter zunanja in notranja rotacija – bistveno zmanjšani. Bolniki težko dvignejo roko, se oblečejo ali dvignejo predmete, kar kaže na napredovalo stopnjo bolezni.

Značilna je bolečina ob pritisku na ramenski sklep, predvsem nad tetivo supraspinatus, ki se pogosto širi nad deltoidno mišico in zgornji del roke. Zaradi kompenzacijskih mehanizmov so preobremenjene tudi okoliške mišice.

Intenzivnost bolečine se razlikuje glede na fazo bolezni:

Akutna faza: V akutni fazi je bolečina izrazito močna, zbadajoča in pogosto moti spanec, še posebno pri ležanju na prizadeti strani. Takšna bolečina je posledica vnetnega procesa, ki ga sproži nabiranje kalcijevih kristalov v tetivah. V tej fazi lahko tudi preprosti gibi, kot je dvig roke nad glavo, izzovejo močne bolečine.

Kronična faza: Če bolezen preide v kronično fazo, bolečina postane blažja, a še vedno vztrajna. Pogosto se pojavi občutek togosti v rami in omejitve gibanja, kar lahko otežuje vsakodnevne aktivnosti, kot so oblačenje, dvigovanje predmetov ali vožnja avtomobila. Zaradi bolečine in mehanske ovire, ki jo povzročajo kalcinati, se obseg gibanja rame znatno zmanjša, kar vpliva na funkcionalnost celotne roke.

Ključna je natančna diagnoza

Natančna diagnoza je ključna za uspešno zdravljenje kalcinacije rame, saj se z zgodnjo diagnozo in primerno obravnavo lahko izognemo dolgoročnim zapletom in pripomoremo k hitrejšemu okrevanju.

Klinični pregled pri specialistu ortopedu ali fizioterapevtu vključuje oceno simptomov, občutljivosti na dotik in obsega gibljivosti rame. Z zgodnjim ukrepanjem lahko bistveno izboljšamo izid zdravljenja in si povrnemo boljšo kakovost življenja.

Za potrditev diagnoze so nujne tudi slikovne preiskave, ki omogočajo vizualizacijo kalcijevih depozitov in oceno obsega prizadetosti tetiv:

• Rentgensko slikanje: Rentgen omogoča vizualizacijo kalcifikacij v tetivah in oceno njihove velikosti.
• Ultrazvok: Ultrazvok je neinvazivna metoda, s katero lahko natančno ocenimo stanje mehkih tkiv in prisotnost kalcinacij.
• Magnetna resonanca (MRI): MRI omogoča podrobnejši pregled stanja tetiv in okoliških struktur, kar je pomembno pri oceni obsega poškodbe.

Operacija nujna le v redkih primerih

V zadnjih letih so se razvile številne učinkovite metode zdravljenja kalcinacije rame, ki ne zahtevajo operativnega posega. Cilj zdravljenja je zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in spodbuditi naravni proces resorpcije kalcinacij.

Kalcinacija v ramenskem sklepu zahteva ciljno usmerjeno zdravljenje in celovito rehabilitacijo, ki bolniku pomaga povrniti polno funkcionalnost rame brez invazivnih posegov, kar je velik korak naprej v obvladovanju te pogoste težave. V slovenskem javnem zdravstvenem sistemu je čakalna doba na fizioterapijo zelo dolga, zato se kalcinacija ramenskega sklepa med čakanjem na terapijo lahko razvije v kronično obolenje. V kronični fazi so terapevtske intervencije manj učinkovite, kar otežuje uspešnost zdravljenja in podaljšuje čas okrevanja. Hkrati se v Sloveniji najučinkovitejše neinvazivne tehnike, kot so udarni globinski valovi, v sklopu fizioterapije na napotnico NE izvajajo in so na voljo le kot samoplačniška storitev.

Pot do uspešne rehabilitacije kalcinacije rame

Fizioterapija je nepogrešljiva pri zdravljenju kalcinacije ramenskega sklepa in pacientu pomaga obvladovati simptome, izboljšati gibljivost, hkrati pa preprečuje ponovitev težav.

Specifične vaje za krepitev rotatorne manšete in izboljšanje stabilnosti rame so ključne pri rehabilitaciji zaradi kalcinacije ramenskega sklepa. Pomembno je, da pacient izvaja individualiziran načrt vadbe, ki ga pripravijo specializirani fizioterapevti in kineziologi. Tak načrt postopoma povečuje obremenitev rame in s tem poskrbi za dolgoročne rezultate.

Trajanje zdravljenja odvisno od resnosti stanja

Zdravljenje lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, kar je odvisno od resnosti stanja in izbranega načina zdravljenja. Če se pravočasno odločimo za napredne fizioterapevtske tehnike, podporno protivnetno terapijo in prilagodimo dnevne aktivnosti, lahko dosežemo izboljšanje že v šestih do osmih tednih.

Strokovnjaki fizioterapevtske klinike Medicofit izvajajo učinkovit celostni program zdravljenja, ki vključuje kombinacijo različnih z dokazi podprtih manualnih tehnik in najnaprednejšo instrumentalno terapijo. Napredne terapevtske metode, kot so specializirana fizioterapija, terapija z udarnimi valovi in laserska terapija, so se izkazale za izjemno učinkovite.

Akutna faza zdravljenja je osredotočena na zmanjšanje vnetja in bolečine z uporabo najsodobnejših instrumentalnih tehnik, kot so terapija TECAR T-Plus WINTECARE, visokoenergijski laser SUMMUS in udarni valovi. Te metode dokazano pomagajo pri razgradnji kalcijevih depozitov in obnovijo normalno funkcijo tetiv.

Kakšna so tveganja, če kalcinacije rame ne zdravimo?

Čeprav vsi bolniki ne občutijo simptomov, lahko kalcinati povzročijo hude bolečine in omejitve v gibanju, kar zahteva ustrezno zdravljenje.

Dolgotrajna neaktivnost dodatno oslabi mišice in zmanjša možnosti za uspešno okrevanje. Nezdravljena kalcinacija lahko povzroči dolgotrajno zmanjšano funkcionalnost rame, kar negativno vpliva na delovno sposobnost in kakovost življenja.

Če se kalcinacija rame ne zdravi pravočasno, lahko vodi v kronične bolečine, okrnjeno gibljivost in trajne poškodbe tetiv. Stanje se v takšnem primeru slabše odziva na konservativne (fizioterapevtske) postopke, zato se izrazito poveča verjetnost, da bo potreben operativni poseg. V takih primerih lahko zdravljenje traja od tri do šest mesecev ali celo dlje.

Dejavniki tveganja: kdo je najbolj izpostavljen?

Kar 20 odstotkov odraslih naj bi imelo kalcinacijo v rami. Med dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za nastanek kalcinacije, so:

• Starost in spol: Kalcinacija rame je pogostejša pri odraslih, starih med 30 in 60 let, še posebno pri ženskah. Hormonske spremembe, povezane z menopavzo, vplivajo na presnovo kalcija in lahko povečajo tveganje za nastanek kalcinatov. Starejši ljudje so prav tako bolj izpostavljeni zaradi naravne obrabe mišično-skeletnega sistema.
• Ponavljajoči se gibi: Ljudje, ki pri delu pogosto izvajajo ponavljajoče se gibe nad glavo, kot so frizerji, slikarji in gradbeniki, so zaradi preobremenitve ramenskega sklepa bolj dovzetni za kalcinacijo. Podobno velja za športnike, ki intenzivno obremenjujejo ramena, kot so plavalci, teniški igralci in metalci krogle.
• Kronične bolezni: Obolenja, kot so sladkorna bolezen, motnje ščitnice in druge presnovne motnje, vplivajo na celično presnovo in celjenje, kar lahko poveča tveganje za kalcinacijo tetiv.

Kako preprečiti kalcinacije rame?

Gibljivost izboljšamo z rednim raztezanjem, ogrevanjem pred vadbo in zdravim življenjskim slogom, ki vključuje uravnoteženo prehrano in dobro hidracijo. Pri ponavljajočih se gibih poskrbite za redne odmore, ki zmanjšajo tveganje za razvoj kalcinacije rame za kar 35 odstotkov.

Ob pojavu bolečine v rami je ključnega pomena, da se čim prej posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom. Pravočasna ocena in obravnava sta bistveni za preprečevanje napredovanja stanja, zmanjšanje tveganja za trajne poškodbe in ohranitev optimalne funkcionalnosti ramenskega sklepa.

Viri

Bechay, J., Lawrence, C., & Namdari, S. (2020). Calcific tendinopathy of the rotator cuff: a review of operative versus nonoperative management. The Physician and sportsmedicine, 48 (3), 241–246. https://doi.org/10.1080/00913847.2019.1710617

Draghi, F., Cocco, G., Lomoro, P., Bortolotto, C., & Schiavone, C. (2020). Non-rotator cuff calcific tendinopathy: ultrasonographic diagnosis and treatment. Journal of ultrasound, 23 (3), 301–315. https://doi.org/10.1007/s40477-019-00393-2

Greis, A. C., Derrington, S. M., & McAuliffe, M. (2015). Evaluation and nonsurgical management of rotator cuff calcific tendinopathy. The Orthopedic clinics of North America, 46 (2), 293–302. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2014.11.011

---

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit