Topel in udoben minimalističen slog, funkcionalnost pred fotogeničnostjo za instagram, vrnitev ločenih prostorov ali vsaj zaves in premičnih pregradnih sten za ureditev mirnih kotičkov, pohištvo po meri in kosi opreme mehkih oblik, tople barve, teksture, naravni materiali in zelenje, vrnitev v 70. in 80. leta – to je le nekaj trendov, ki jih je napovedalo osemdeset oblikovalcev iz uglednih ameriških združenj (za portal apartmenttherapy.com). Kakšne spremembe zaradi pandemije prepoznavajo slovenski arhitekti?

Največkrat naštevajo pomen zelenih površin za prebivalce mest, balkonov in teras za sleherno bivalno enoto, nove tehnologije, ki so omogočile delo in šolanje na daljavo in bi lahko tudi v prihodnje pripomogle k zmanjšanju prometnih obremenitev in selitvam na podeželje. Prepričani so, da trajnostna usmeritev in pomen lokalnosti ostajata v prvem planu.


 

Drugačna zasnova sosesk in domov za starejše

Pandemija je po videnju profesorja Petra Gabrijelčiča (biro Arhitektura) pokazala potrebo po bolj humani stanovanjski zasnovi večstanovanjskih zgradb. »Navzkrižno prezračevanje, strešne terase, balkoni, dvorišča, vrtovi in drugi zunanji prostori, ki so šteli za luksuzne dobrine, bi morali postati človekova pravica. Ponovno bodo dobrodošli koncepti iz 60. in 70. let, ki so temeljili na ideji manjših sosedskih skupnostih, skrbi za človeka pred profitom kapitala. V takšnih skupnostih je mogoče ohraniti fizično vez med prebivalci tudi v času karantene, poveča se sosedska pomoč in s tem občutek varnosti,« pravi.

Aljoša Dekleva (Dekleva Gregorič arhitekti) poudarja, kar so že prej kazale sociološke študije: da se skupnost ustvari samo, ko je na en vhod vezanih največ 30 stanovanjskih enot. »Tokrat se je pomembnost tega načela izkazala s higienskih vidikov, v stolpnici s sto enotami so izzivi samoorganizacije bistveno večji. Tudi skupni prostor v bloku je še kako aktualen. Denimo, v bolj ekstremi krizi bi lahko postal skladišče za hrano, za izolacijo obolelih članov, v primeru potresa pa bi lahko sprejeli družine s prizadetih območij. V berlinski soseski R50 na Ritterstrasse so med zadnjo begunsko krizo v njem zagotovili začasni dom družinama z Bližnjega vzhoda,« pripoveduje.

Špela Videčnik (Ofis arhitekti) je prepričana, da bodo morali biti tudi javni objekti, šole, poslovne stavbe, bolnišnice in domovi za starejše drugače načrtovani. »Pri domovih bi bilo treba zasnovati novo strategijo gradnje, da bi ob podobnih dogodkih ustrezale potrebam starostnikov in zagotovile njihovo zdravje. Z Rokom (Omanom, soustanoviteljem biroja; op. p.) in najinimi študenti s Harvarda smo iskali rešitve, kako bi v študentskih domovih izolirali bolne za krajše obdobje. Prišli smo do precej futurističnih idej, denimo, da bi premične elemente kot izolirano enoto pripeli na stavbo, po epidemiji pa bi jih lahko uporabili na javnih igriščih,« je opisala eno od njih.


 

Odprti tloris je še aktualen

Videčnikova meni, da odprti tloris stanovanj, pri katerem so združeni bivalni prostori, dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, zaradi pandemije ni nič manj aktualen. Kazalo pa bi razmisliti, kako izolirati bolnega družinskega člana za čas bolezni, za kar bi bile primerne tudi rešitve, ki so jih razvili z ameriškimi študenti, torej premični elementi, ki jih po potrebi namestijo na stavbo.

Tudi Dare Vasiljević (Archimetrics) bolj verjame v odprte, dobro naravno osvetljene in zračne prostore, ki so prehodni, kot v pregrajevanje prostorov zaradi zagotavljanja tišine. Povsem zadostuje zvočno izoliran kotiček. Po njegovem utegne spet postati aktualna veža, vstopni salon oziroma hodnik, kjer se bomo morebiti razkužili z UV-svetlobo in potem mirneje vstopili v dom. Mogoče bo zaradi pandemije laže prepričati investitorje, kakšna je prava funkcija balkona, ki ne sme biti le ozek privesek, in najbrž bodo to zahtevali tudi naročniki.
 

Nove bivalne rešitve

Praktične rešitve, ki s(m)o si jih ustvarili prebivalci zaradi šolanja in dela od doma – zaradi videokonferenc je naš intimni prostor postal tudi javen – bi po mnenju Aljoše Dekleve kazalo zbrati v strokovni študiji, podobno kot sta naredila arhitekta France in Marta Ivanšek za Savsko naselje leta 1961 (v knjižici Družina, stanovanje in naselje). Arhitektom in razvijalcem stanovanjske strategije bi koristile pri načrtovanju stanovanj in naselij. Ugotavlja tudi, da so se v izrednih razmerah generično oblikovane hiše in stanovanja pokazali kot bolj prilagodljivi za nove razmere kakor tisti, oblikovani povsem po meri naročnikov.

Nekateri menijo, pravi Špela Leskovic (AKSL arhitekti), da se je končalo obdobje dozdajšnjih bivalnih trendov in da bomo vse, oblikovano po letu 2020, čez desetletja šteli v novi slog s svojimi zakonitostmi. »Čeprav nekateri menijo, da se vračamo k modernističnemu modelu ločenih prostorov, pa je mogoče tudi, da smo v procesu povsem novega modela doma po meri generacije Z. Mladi med 18. in 25. letom – te je pandemija najbolj zaznamovala – se raje kot za dodatne kvadratne metre ali ločene sobe odločajo za vključitev modernih tehnologij. Namesto domačega fitnesa, kot ga poznamo danes, utegne na steni viseti ogledalo, ki se bo z dotikom spremenilo v prikaz fitnes vaditelja,« razmišlja sogovornica.
 

Večje kuhinje in dražje sedežne

Kot zaznava Dare Vasiljević med svojimi naročniki, si zato, ker več kuhajo doma, želijo večje kuhinje, zanjo so pripravljeni tudi več plačati. »Morda so zdaj mnogi spoznali, da se splača kupiti dobro oblikovan pisarniški stol ali kakovostno sedežno garnituro mehkih oblik. Doslej smo vložili veliko energije v prepričevanje, da je kakovosten kos vreden svojega denarja in ne gre le za oblikovalsko ime; gre za kakovostno oblikovanje, boljše materiale in polnila, neškodljiva ekološka lepila. Večina zelo dobro razume odlike dražjih in zato tudi varnejših avtomobilov,« je poudaril sogovornik.
 

Materiali in barve

Pantone vsako leto izbere barvo leta, letos je to rumena, najbrž zaradi vsega hudega, kar nas je doletelo lani, razmišlja Boštjan Vuga (Sadar+Vuga arhitekti). Po koleri in španski gripi so zaradi skrbi za javno zdravje v kopalnice prišle keramične ploščice, prej so tudi v teh prostorih imeli tekstil. »Po španski gripi je nastopilo obdobje Bauhausa, obdobje modernističnega sloga z veliko steklenimi površinami, kar je omogočalo dobro naravno osončenost in s tem bolj zdravo bivalno okolje. Mislim, da bodo tudi zdaj aktualni materiali, ki jih je mogoče prati, so lahki za vzdrževanje ter trajnostni.«


 

Nove tehnologije in novi načini bivanja

»Čas, ki ga živimo, prinaša spremembe ter je kljub videzu stagnacije in regresije čas razvoja in napredka,« vidi širšo sliko Špela Leskovic. Po njenem se bo interier začel prilagajati tehnologiji, ki se zaradi aktualnih razmer razvija v vse bolj interaktivne naprave; z uporabo V-ray očal in hologramov bomo obiskali gledališko predstavo ali muzej, odšli po trgovinah in z obešalnikov izbirali obleke, našteva možne scenarije.

Peter Gabrijelčič in Boštjan Vuga opominjata, da nas bodo sodobne tehnologije morda odrešile prometnih problemov. »Z delom na domu je mogoče povrhu zmanjšati stroške ter omogočiti ljudem več časa za kulturo, šport in izobrazbo. Pandemija bo ponovno vzpostavila potrebo po bolj socialni državi, pokazala je tudi, kako nesmiselno je zapiranje javnih servisov v manjših krajih, kot so banke, pošte, šole in trgovine, ki so pomembni gradniki javnega življenja in identitete kraja. Brez tega sistem razpade! Gre tudi za socialno samozadostnost v obdobju kriz,« razmišlja Gabrijelčič.

Vuga dodaja, da je sestankovanje na platformah spremenilo tudi gledišče, kaj je središče in kaj periferija. »Trajnostna drža in skrb za okolje bosta tisto, kar nas bo iz trenutnega strahu premaknilo k novim vrednotam. Če smo pred njo težili k ekonomiji delitve, torej združevanja, naj en avto uporablja čim več ljudi, zdaj počnemo ravno nasprotno, a če bo precepljenost že do poletja visoka, je vprašanje, kaj od tega bo ostalo.«