Judovski dediči tožijo newyorški Guggenheimov muzej zaradi Picassove slike

Judovski dediči zaradi Picassove slike, naslovljene Ženska, ki lika (Woman ironing), tožijo newyorški Guggenheimov muzej, kjer omenjena slika visi od leta 1978. Njihova prednika, sicer nemška Juda, Karl in Rosi Adler, sta leta 1938 prodala to Picassovo sliko zato, da sta z zbranim denarjem lahko financirala pobeg pred nacisti, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Dediči namreč menijo, da so oni zakoniti lastniki te oljne slike, ki jo je Picasso naslikal leta 1904. Vrednost slike naj bi bila med 100 in 200 milijoni ameriških dolarjev. Ameriški muzej njihov zahtevek razume kot neutemeljen.

V tožbi, ki so jo dediči 20. januarja vložili na manhattansko sodišče, kaže, da je Karl Adler kupil sliko leta 1916 od Heniricha Thannhauserja, ki je bil judovski lastnik galerije v Münchnu. Adler je v tem času vodil eno vodilnih podjetij, ki so se ukvarjali z usnjem, z ženo pa sta živela uspešno življenje na jugozahodu Nemčije. Tako je bilo do leta 1933, ko so na oblast prišli nacisti, Adlerja pa sta izgubila posel in finančno stabilnost. Leta 1938 sta zbežala pred nacisti – živela sta na Nizozemskem, v Franciji in Švici ter čakala na odobritev vizuma za Argentino.

Sliko sta prodala za devetkrat manjšo vrednost

Ker pa sta se želela izogniti kratkotrajnim vizumom za evropske države, sta prodala omenjeno sliko, in sicer sinu Thannhauserja, lastnika galerije, od kogar sta sliko tudi kupila. Zanjo sta dobila devetkrat manj denarja, kot sta za sliko prvotno plačala. Tožniki, torej dediči, to razumejo kot dokaz, da je bila slika prodana pod prisilo oziroma »da Adler slike nikoli ne bi prodal za tako ceno, če ju nacisti ne bi preganjali«.

Thannhauser pa je svojo zbirko umetnin, med njimi tudi Žensko, ki lika, podaril Guggenheimovemu muzeju. Muzej trdi, da tožba ne upošteva, da je muzej prišel v stik z Adlerjevim sinom prej, preden so postali uradni lastniki slike. Njegov sin pa ni imel nobenih pomislekov oziroma zadržkov glede slike.

Pred slabimi desetimi leti pa je Thomas Bennison, vnuk drugega Adlerjeva otroka, ugotovil, da je bila njegova babica nekoč morda lastnica slike. Njegovi odvetniki so bili z newyorškim muzejem več let v stiku, potem pa so leta 2021 zahtevali, da muzej sliko vrne dedičem.

Zakon o vrnitvi razlaščenih umetnin v času holokavsta

Bennisonova pritožba, ki kot sotožnike navaja tudi druge daljne sorodnike, več judovskih organizacij in neprofitnih organizacij, je bila vložena v skladu z ameriškim zakonom o vrnitvi razlaščenih umetnin v holokavstu.

Zakon iz leta 2016 nudi žrtvam nacističnega preganjanja in njihovim dedičem možnost, da se jim vrne umetniška dela, ki so jih zasegli nacisti.

Muzej trdi, da sicer besede iz zakona jemlje zelo resno, a da so oni pravi lastniki Picassove slike. Trdijo, da je bila Adlerjeva prodaja Thannhauserju poštena izmenjava med strankama z dolgoletnim poznanstvom in se je zgodila, ko sta bila oba »zunaj nacistične Nemčije«, še navaja AFP.