Jahtar ali pavšalist?

Andrija Šimić je star morski volk z Reke, kapitan na kopnem, specializiran za super jahtarje, ki si sredi noči zaželijo kaviar in kozarček Dom Perignona. Reko je sanjal kot balkanski Monte Carlo. Sanje so se mu uresničile. Tačas ko se v mondenih lukah to korona poletje pritožujejo, da pogrešajo luksuznih jaht, so te okupirale Reko, svojo novo top destinacijo. Letos so po hrvaških vodah plule lepotice, kot denimo 162-metrska Eclipse Romana Abramoviča, četrta najdaljša jahta na svetu. Kako je mogoče, da so Monte Carlo, Nica, Costa Azzura padli na korona izpitu, Hrvaška pa ga je opravila z odliko?

Šimić je za Jutarnji list razkril, da Hrvaška v nasprotju z drugimi ni storila usodne napake: jahtarjev ni vrgla v isti koš z masovnimi turisti. (Denimo, pavšalisti v kampih, o.p.) Zakaj bi jih, ko pa je jahtarski turizem zelo varen in tudi posadke na jahtah so kultivirane, je rekel. To niso ljudje, ki noči prebijajo po klubih. S tem bi vendar ogrozili svojo zaposlitev! (Pa zdravje tudi, o.p.) Prav tako jahtarji praktično nimajo stikov z »zunanjim« svetom, saj se pripeljejo v glavnem z zasebnimi letali in so ves čas na jahtah. Vsak od njih v povprečju na Hrvaškem pusti okrog sedem tisoč evrov. Na teden! Gre zgolj za stroške jahte, brez stroškov kaviarja in Dom Perignona opolnoči …To so neverjetni potrošniki, je navdušen Šimić, Hrvaški mora biti v interesu, da se vračajo.



Priznam. Masovni pavšalisti v hrvaških kampih mondenim jahtarjem do kolen ne sežemo. Približno sedem tisočakov damo kampu zaslužiti v dveh letih, s seboj pripeljemo vse, najbolj racionalni z zastonj elektriko vse poletje vkuhavajo marmelade in kompote. Praktično nič nismo v svojih prikolicah, zato v nas vidijo vsakršno, letos pa še posebno korona tveganje za lokalce. Le s pijačo in pritožbami na recepcijo ne varčujemo. Steklenice viskija – tudi te so od doma - uničujemo na plaži in pozno v noč kalimo mir morjeplovcem z vseh vetrov. Res bi ga težko našli, ki bi se pavšalistov veselil bolj od jahtarjev …