In življenje (spet) teče dalje ...

Ob novem virusu, ki je očitno še vedno precej med nami, gre življenje dalje; golobi letijo na balkone, bogati so bogatejši (ali pa malo manj), umetniki ustvarjajo pod muzo korona, obletnice filmov, knjig in njihovih ustvarjalcev se stapljajo v kontekst nove realnosti, kjer so življenja temnopoltih pomembna, nekatere intimne zgodbe ostajajo med štirimi stenami, druge postajajo vzor, kako (pre)živeti tudi v težkih trenutkih.

Uredniški izbor odmevnih tem

Kaj delajo epidemiologi, ko ni epidemijo, in koliko jih imamo na Slovenskem? Poklic opravlja kakih 25 ljudi v državi, nikakor pa e gre za papirnato znanost ob računalniku ali v laboratoriju. Kot je povedal Zoran Simonović iz mariborske enote NIJZ, epidemiologi spremljajo tveganja za javno zdravje v državi. Po zakonu o nalezljivih boleznih mora vsak zdravnik bolezni, ki so na seznamu, prijavljati epidemiološki službi. To so norice, ošpice, škrlatinka, vse bolezni, ki jih prenašajo klopi, črevesne okužbe, denimo s salmonelami, bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot je hepatitis B, spolno prenosljive bolezni, v času respiratornih infektov, od oktobra do maja, pa natančno spremljajo tudi pojavljanje gripe. In če že govorimo o novem koronavirusu; slovenski epidemiologi so prvo obvestilo strokovni javnosti o kopičenju atipičnih pljučnic na Kitajskem posredovali že sredi decembra 2019.
 

Simona Bandur o slovenski epidemiološki stroki. Kaj delajo slovenski epidemiologi, ko ni epidemije

Slovenija je postala 34. destinacija francoskega vodiča Michelin, ki velja za najvplivnejšo blagovno znamko na področju gastronomije. Ocenjevalci so dve zvezdici namenili Ani Roš iz kobariške Hiše Franko, ki se je tako pridružila 473 restavracijam na svetu z dvema zvezdicama, po eno pa so prejeli Gostilna pri Lojzetu Tomaža Kavčiča na Zemonu pri Vipavi, Hiša Denk Gregorja Vračka iz Zgornje Kungote, Vila Podvin Uroša Štefelina iz Mošenj pri Radovljici, kot edina ljubljanska restavracija Atelje Jorga Zupana in restavracija Dam Uroša Fakuča iz Nove Gorice.
 

Igor Bratož o vseh slovenskih mišelinkah: Ani Roš in Hiši Franko dve Michelinovi zvezdici

Slovenski zborovski svet je presenetilo opozorilo, da je zborovsko petje posebej nevarno za širjenje virusa. Iz tujine so poročali, kako se je v posameznih pevskih zborih okužilo večje število pevcev, ki so skupaj preživeli ure na vajah in koncertih, zato so epidemiologi pevce pozvali, naj se ne zbirajo, dokler ne odkrijejo učinkovitega cepiva. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta, ki že vrsto let proučuje onesnaženje zraka, predvsem nastanek aerosolov, je problematičnost petja opisala takole: »Med normalnim dihanjem kapljice sline letijo približno dva metra od izvora, torej ust, medtem ko pri kihanju dosežejo tudi osem metrov. Ker je petje bolj intenzivno od govora, pa seveda še vedno manj od kašljanja, pričakujemo domet kapljic sline med petjem nekje od dva do šest metrov.«
 

Tanja Jaklič o tem, kaj čaka slovenski zborovski svet: Slovenija poje po novem

V soseske (predvsem blokovske, torej v mestih) pa so spet prišli golobi. »Dvanajst let nismo imeli nobenih težav. Pred dnevi pa je golobji par na našem balkonu čez noč zgradil gnezdo. Odstranili smo ga, a je čez noč nastalo novo, v njem je bilo celo jajce. Znova smo ga odstranili in še isti dan na balkon namestili mrežo, vendar so kljub temu skoznjo prišli kar trije golobi,« nam je svojo izkušnjo zaupala bralka iz Ljubljane. Mi pa so poiskali odgovore raznoraznih pristojnih, kaj in kako z golobi, seveda ob upoštevanju zakonodaje, ki ne dopušča drastičnega poseganja v njihove populacije.
 

Saša Bojc o tem, da golobi ne prinašajo le miru: Ko na balkonu zagruli golob

Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman pa sta izdala knjigo o svoji najpomembnejši življenjski avanturi. Kako sta pred časom v Gvineji Bissau, eni najrevnejših držav na svetu, prvič videla svoja dvojčka. Njuna pot posvojitve je edinstvena, ne pa edina v Sloveniji, kjer po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti največ posvojitev v tujini izpeljanih iz afriških država, med njimi pri vrhu omenjajo prav Gvinejo Bissau s 16 primeri, sledi Gana z desetimi. Več jih je bilo tudi iz Liberije, Gambije, Ukrajine, Ruske federacije.
 

Simona Bandur o edinstveni zgodbi slovenskega para: Vse več posvojitev iz tujine

Medtem ko se na sv. Urh nad Ljubljano po skoraj treh desetletjih vrača stalna razstava o dogajanju med drugo svetovno vojno in tik po njej (in priča tudi o množičnosti osebnih in družinskih tragedij, na katere je spomin v krajih pod Urhom še vedno živ), pa Muzej solinarstva stoji. Zbirka, ki razkriva zgodovinski pogled na piranske soline, zaradi pomanjkanja denarja trenutno ni na ogled. Razlog je zmanjšana proračunska poraba vseh ministrstev do rebalansa proračuna, kar je povezano s krizo zaradi covida-19. Solinarski muzej, ki ima danes status kulturnega spomenika državnega pomena, pa bi se lahko financiral tudi drugače.
 

Nataša Čepar o solinarjih in solinarstvu: V deželi bele, čistejše in slajše soli

Umetniška gimnazija likovne smeri, ki na Gimnaziji Celje Center (GCC) deluje že 16 let, pa tokrat šolskega leta ni sklenila s tradicionalno razstavo del. Zaradi koronavirusa so pripravili e-katalog ključnih del letošnjega šolskega leta, ob koncu katerega so navdušili še s tematsko e-razstavo mask. Te niso nujno uporabne – nekatere so estetsko dovršene, druge stavijo na kritičnost. Vse to se zrcali tudi v ilustracijah pesmi sodobnih slovenskih pesnikov in pesnic, 42 dijakov je namreč sodelovalo pri projektu na Slovenskih dnevih knjige.
 

Špela Kuralt o korona muzi, ki je navdahnila mlade: Mladi umetniki med masko in poezijo

Malo za šalo in precej zares je v svetu sredi maja odjeknila novica, da so se pri ugledni reviji Forbes pri razglasitvi Kylie Jenner za najmlajšo dolarsko milijarderko v zgodovini, preprosto - zmotili. No, ni bilo čisto tako, revija jo je izbrala za naslovno junakinjo seznama največjih »samoustvarjenih« bogatašinj predlanskim, zdaj jo je z lestvice izbrisala. Kozmetični gigant, ki je izpeljal nakup večinskega deleža v družbi Kylie Cosmetics, je prišel do ugotovitev, da je njen posel precej manjši in manj donosen.
 

Saša Bojc o Forbesovi napaki pri najbogatejših: Zakaj Kaylie Jenner ni več milijarderka

In smo prišli do konca šolskega leta, kakršno koli je že bilo, spričevalo o otroku nikoli pove vsega. A starši imajo pogosto nerealna pričakovanja glede uspeha svojega otroka, kar poskušajo spodbuditi tudi s prevelikimi obljubami, darili, denarjem ... In čeprav se posamezni otroci zelo trudijo in veliko učijo, najvišjih ocen kljub temu ne bodo dosegli, s tem pa tudi ne takšnih nagrad, opozarjajo učitelji, šolski psihologi. In tudi - da si starši praviloma želijo, da bi bili njihovi otroci za en korak uspešnejši, kot so bili sami.
 

Saša Bojc o šolskih spričevalih: Ko starši od otrok pričakujejo preveč

Medtem ko demonstranti po svetu v imenu protirasizma in s sloganom Black Lives Matter (Življenja temnopoltih so pomembna) podirajo spomenike zgodovinskih osebnosti, je pod drobnogledom tudi ena od največjih hollywoodskih uspešnic vseh časov. Filmska klasika, ki jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil med prvo deseterico najboljših ameriških filmov, se je znašla v neusmiljenem vrtincu razprav.
 

Tanja Jaklič o vrtincu v Vrtincu: Kaj je narobe z eno od največjih hollywoodskih uspešnic?

Armiranobetonske palice, nedokončane betonske plošče in s plevelom preraščeni kupi peska so bili desetletje in več osrednji akterji gradbišča mostu, ki naj bi bil »strateškega pomena« za Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter EU. Milijoni in milijoni evrov so bili že porabljeni. Za kaj? Dolgo časa le za en štrleč nedokončan nosilec na pelješki strani mostu. A zdaj se premika tudi s pomočjo Slovencev.
 

Dejan Vodovnik o mostu na Pelješac: Slovenec in Kitajci povezujejo Evropo

Od 1,4 milijarde prebivalcev na Kitajskem je mlajših od 40 let okoli 100 milijonov edincev. Ker so v minulih desetletjih številni zakonski pari, zlasti tisti na podeželju, vztrajali pri tem, da bodo imeli sina (ne le zaradi tradicionalne obsedenosti z ohranjanjem rodu in priimka, temveč bolj zaradi tega, ker ima le manjši del kmetov socialno zavarovanje, tako da je moški potomec zagotovilo za varno starost), je v tej kategoriji okoli 34 milijonov moških več kot žensk. Že zaradi tega neskladja spolov se v družbi zaostruje napetost. Če temu dodamo še čedalje pogostejši odpor žensk, da bi si zgodaj ustvarile družino in rodile več kot enega otroka, je razumljivo, da so ­demografi in ekonomisti vse bolj ­zaskrbljeni.

Zorana Bakovič o rešitvi za Kitajsko: Ena žena, dva moža