Glas božiča

Veliko je glasov, ki soustvarjajo tipično predpraznično razpoloženje, in eden tistih, ki se pojavijo na tako rekoč vsaki lestvici najboljših božičnih pesmi, je gotovo Frank Sinatra (1915–1998). Prvi album s kolekcijo božičnih melodij je izdal pred sedemdesetimi leti, zadnjega so se oboževalci razveselili šest let po njegovi smrti. Je glas, ki simbolizira Jingle Bells in daje mehkobo Belemu božiču. Ob poslušanju pesmi s prvega albuma, četudi so že digitalizirane, se v misli še vedno pritepe tisto značilno škrebljanje gramofonskih plošč.
 

Usodni ukulele

Christmas Songs by Sinatra je izšel leta 1948, ko je bila sinatromanija že v polnem razmahu, čeprav je bil to šele njegov tretji album. Prvega, The Voice of Frank Sinatra iz leta 1946, so kritiki označili za prvi konceptualni album in je bil na vrhu Billboardove lestvice najbolj priljubljenih sedem tednov, prodaja albumov se je že takrat štela v milijonih.

Glasbe se nikoli ni učil, jo je pa znal razumeti, so ob njem pogosto ugotavljali glasbeniki kritiki. Že v mladih letih so ga kot mulca iz New Jerseyja pritegnili ustvarjalci, kakršni so Gene Austin, Rudy Vallée, Russ Colombo in Bob Eberly, daleč največji vtis pa je nanj naredil Bing Crosby. Njegova pot je bila najbrž zapečatena že pri petnajstih letih, ko mu je stric poklonil ukulele, in mali Frank je začel nastopati na družinskih srečanjih in šolskih plesih. A se kljub temu ni izšolal, zato si je denar za hrano in cigarete služil s prepevanjem.

V letih, ki sta zaznamovali konec druge svetovne vojne, 1945 in 1946, je posnel 160 radijskih oddaj, štiri filme, nastopal na odru tudi po 45-krat na teden, na dan zapel po sto pesmi in zaslužil 90.000 dolarjev na teden, piše v biografiji Sinatra: The Life (Anthony Summers in Robbyn Swan).
 

Rokovska zvezda, preden smo imeli rokerje

Album z božičnimi pesmimi je izdal ravno v času, ko so se mediji najbolj spraševali o njegovih povezavah z mafijo. Konec leta je zdrsnil na četrto mesto lestvice najbolj priljubljenih pevcev, to se je še nadaljevalo v 1949., ko je prvič po letu 1943 izginil z vrhov lestvic. Ni treba posebej poudarjati, da to obdobje ni prav dolgo trajalo, že v šestdesetih je bil spet na vrhu in na poti, ki ga je zapisala med najbolj prodajane in priljubljene glasbenike 20. stoletja. Bil je rokovska zvezda, še preden smo imeli rokerje, so ob stoti obletnici njegovega rojstva zapisali pri USA Today.
Album Christmas Songs by Sinatra so z nekaj dodatnimi skladbami ponovno izdali štiri leta pred njegovo smrtjo, torej leta 1994. Pred tem, leta 1957, je izšel prav tako prepoznaven A Jolly Christmas from Frank Sinatra (pozneje so ga preimenovali v The Sinatra Christmas Album, Sinatrov božični album), ki je tudi doživel več ponovnih izdaj, podobno kot družinski album s temi pesmimi iz leta 1968. Svojo zadnjo božično pesem je zapel leta 1991 s sinom Frankom Sinatro mlajšim na dobrodelni prireditvi za otroke, bila je Tiha noč. Pesem so uvrstili na posthumni album Frank Sinatra Christmas Collection (2004); na njem je 18 skladb, ki jih je posnel med letoma 1957 in 1991, med njimi sta dueta The Christmas Song in White Christmas z Bingom Crosbyjem (zapela sta ju v posebni televizijski oddaji družbe ABC z naslovom Srečni prazniki z Bingom in Frankom).
 

Vsako leto poplava novih skladb

Zapisal se je torej med klasične melodije božičnega časa, kljub temu pa ga lestvice najbolj priljubljenih ne uvrščajo v sam vrh. Ta v večini primerov pripada Mariah Carey in njeni popevki All I Want for Christmas Is You. In čeprav se zdi, da je okus za božične melodije precej zacementiran, iz leta v leto nastajajo stotine novih skladb. Samo letos je po poročanju revije Rolling Stone izšlo 40 novih albumov s skupaj 600 skladbami, ki opevajo ta čarobni čas leta, in večina jih je menda »povsem neposlušljivih«, kakor so neprizanesljivi pri omenjeni reviji.