Štiriindevetdeseta podelitev nagrad Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti se v noči na ponedeljek vrača nazaj k preverjeni formi z gostitelji, tokrat jo bodo vodile kar tri igralke, Regina Hall, Amy Schumer in Wanda Sykes, pred razglasitvijo najboljših filmov in njihovih ustvarjalcev pa spomnimo na tiste, ki so dobili največ nominacij.

Moč psa: 12 nominacij

Ne le število nominacij, tudi dozdajšnje že pobrane nagrade na podelitvi zlatih globusov in britanskih baft ter navsezadnje na beneškem filmskem festivalu, kjer je doživel premiero, premoč napovedujejo Moči psa, izjemnemu filmu novozelandske režiserke Jane Campion.

Moč psa in mednarodni znak za Putina

Zgodba temelji na istoimenskem romanu Thomasa Savagea iz leta 1967 in se dogaja na Divjem zahodu v času, ko se ne zdi več tako divji, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, na ranču premožnih bratov Phila (Benedict Cumberbatch) in Georgea Burbanka (Jesse Plemons). Film uvrščajo med vesterne, čeprav je to še najmanj, bistveno bolj ga je mogoče prepoznati v žanru psihološke drame. Konstantna napetost se ne poraja le med bratoma, karizmatičnim in neotesanim Philom ter uglajenim in precej bolj kultiviranim Georgeem, ki ga brat vztrajno kliče Bajsi, temveč v odnosih z Georgeevo ženo Rose Gordon (Kirsten Dunst) in njenim sinom (Kodi Smit-McPhee). Kot nekakšen zvočni signal, ki ponazarja te odnose, nastopa Straussov Radetzky marš, melodija, ki jo Rose poskuša izpiliti na klavirju, darilu svojega ljubečega moža, a jo vselej zatre izpiljeni zvok bendža v rokah Phila Burbanka. In čeprav se zdi, da s svojo karizmo obvladuje vse te odnose, je tudi on ujet v svoj svet in nenehno bije boj med svojo zunanjo in notranjo platjo.

Moč psa se dogaja v 20. letih prejšnjega stoletja. FOTO: Netflix

Film, ki so ga večinoma snemali na Novi Zelandiji, je nominiran za najboljši film, za oskarja se med drugim poteguje še v kategorijah za najboljšega glavnega igralca in glavno igralko, najboljšega stranskega igralca in najboljšo režijo. Jane Campion je tako prva ženska, ki je bila dvakrat nominirana v tej kategoriji, in tudi prva, katere film je doživel toliko nominacij.

Dune: Peščeni planet, 10 nominacij

Ameriški epski znanstvenofantastični film režiserja Denisa Villeneuva temelji na kultnem romanu Peščeni planet pisatelja Franka Herberta. Tako kot knjiga tudi film govori o mladem plemiču Paulu Atreidesu (Timothée Chalamet) in njegovi družini, potisnjeni v spopad s svojimi sovražniki, rodbino Harkonnen, za puščavski planet Arrakis, ki je edini vir dragocene začimbe, snovi, ki omogoča medzvezdna potovanja. Film, v ospredju katerega je klasični arhetip junaka, je tudi drama o političnih intrigah ter prepletanju politike z religijo, ekologijo in drugimi družbenimi razsežnostmi.

Znanstvenofantastična pustolovščina kanadskega režiserja, znanega po filmih Prihod (2016), Sicario: onkraj zakona (2015), Ugrabljeni (2013) in Ženska, ki poje (2010), je sicer le prvi del Herbertovega romana, po uspehu, ki ga je doživel, pa so že napovedali snemanje nadaljevanja.

Dune: Peščeni planet lahko pričakuje nagrade predvsem na tehničnih področjih. FOTO: Chia Bella James

Dune: Peščeni planet se za oskarja poteguje v desetih kategorijah; za najboljši film, kinematografijo, najboljši prirejeni scenarij, kostumografijo, filmsko montažo, masko, izvirno glasbo, produkcijo ter zvočne in vizualne učinke. To so večinoma tudi področja, na katerih mu kritiki napovedujejo dober izkupiček, navsezadnje se je to pokazalo že na podelitvi baft. Prejel jih je kar pet: za posebne vizualne učinke, fotografijo, zvok, izvirno glasbo in scenografijo.

Belfast: 8 nominacij

Belfast je zgodba o odraščanju v tem severnoirskem mestu, ki jo je napisal in režiral Kenneth Branagh in za Variety tudi opisal kot svoj »najbolj osebni film«. V šestdesetih je bil Belfast žarišče teroristične vojne med Iro in unionisti, ki so ji Britanci nadeli naziv The Troubles (Težave). Tam je odraščal tudi Branagh, pa vendar njegov film ni osredotočen na nasilje, ampak pozitivne plati odraščanja in otroško dojemanje dogajanja. In medtem ko je film prikazan večinoma v črno-beli tehniki, je življenje glavnega protagonista polno barvnih odtenkov.

Buddy s svojima babico in dedkom, izvrstnima Judy Dench in Ciáranom Hindsom FOTO: Focus Features

V središču je torej Buddy (Jude Hill), devetletni protestantski deček, ki se zaljubi v katoliško sošolko Catherine, vse to se dogaja sredi vihre političnega dogajanja in s tem povezanih družinskih stisk ter z melodijo Everlasting Love, ki še nekaj časa odzvanja v ušesu. Starši, igrata jih Caitriona Balfe in Jamie Dornan, se znajdejo pred težko odločitvijo, ali zapustiti Belfast, edini dom, ki so ga kadar koli poznali, ali tvegati varnost svojih sinov. Uteha in glas razuma v teh razmerah sta sijajna Judi Dench in Ciáran Hinds, ki igrata stare starše. Film je kandidat za oskarja za najboljši film leta, za to nagrado se poteguje še v kategorijah za najboljši izvirni scenarij, najboljšo žensko in moško stransko vlogo, režijo, zvok in glasbo (Down To Joy, Van Morrison).

Zgodba z zahodne strani: 7 nominacij

Stevenu Spielbergu je uspelo: ne le da je dokazal, da zna ob vseh drugih žanrih, ki se jih je že lotil, narediti tudi muzikal, ampak je želeni učinek dosegel med nominacijami za oskarja. Predvsem pa je dokazal, da je muzikal Zgodba z zahodne strani (1957), ki se sicer dogaja v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je zdaj doživel drugo filmsko adaptacijo (prva je izšla leta 1961), brezčasen. To je zgodba o Romeu in Juliji na zahodni strani New Yorka, ujetih sredi vojne med tolpama Jets in Sharks, sestavljenima iz mladih pripadnikov različnih etničnih skupin. Zaradi njune ljubezni se razkol kajpak še dodatno razplamti.

Zgodba z zahodne strani in Ariana DeBose, ki je nominirana za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo. FOTO: promocijsko gradivo

O tem, da bi svoji izjemni filmski beri dodal muzikal, je Steven Spielberg, dobitnik oskarjev za Schindlerjev seznam in Reševanje vojaka Ryana, sanjal vso svojo kariero. Kot je dejal, pri izbiri ni imel težav, saj se mu je glasbeni album Zgodbe z zahodne strani v spomin vtisnil še v otroštvu, vselej pa so ga zanimale tudi delitve med različno mislečimi skupinami.

Spielbergova Maria je Rachel Zegler, Tony je Ansel Elgort, Anita in Bernardo sta Ariana DeBose in David Alvarez. Režiser se je v tej drugi filmski priredbi sicer bolj potrudil, da imajo igralci vsaj približno ustrezno poreklo, še vedno pa filmu očitajo, da zgodba že zaradi stereotipizacije pri pisanju prve različice ne more biti avtentična. Muzikal je nominiran za najboljši film, najboljšo igralko v stranski vlogi (Ariana DeBose je že dobila nagrado Združenja filmskih igralcev – SAG, kar ji že napoveduje dobre možnosti), fotografijo, kostumografijo, režijo, scenografijo in zvok.

Kralj Richard: 6 nominacij

Ali lahko oče ob rojstvu svojih otrok naredi načrt zanje in ga potem tudi uresniči, čeprav izhaja iz geta v predmestju Los Angelesa in hoče prodreti v sam vrh belskega prestiža? Kralj Richard lahko. A ne v pravljici, temveč v resničnem življenju. Dokaz tega sta vrhunski tenisačici Serena in Venus Williams, ki ju je večino časa treniral kar njun oče Richard Williams (Will Smith). V filmu, ki ga je režiral Reinaldo Marcus Green, scenarij pa je napisal Zach Baylin, spremljamo družino s petimi dekleti in starši, katerih glavni fokus je preprečiti, da hčerke ne bi pristale v vrtincu pouličnega nasilja. Dekleta so odlična na vseh področjih, zlasti pa Venus (Saniyya Sidney) in Serena (Demi Singleton), za kateri se je oče odločil, da bosta najboljši tenisačici na svetu. Vse življenje navajen udarcev se ne ustraši niti tistih, ki jih dobi na lokalnem teniškem igrišču, kamor dan za dnem v Volkswagnovem kombiju vozi hčerki ter ju uči, da si morata za vsak dan posebej narediti načrt.

Film Kralj Richard je režiral Reinaldo Marcus Green, producirali pa sta ga tudi Venus in Serena Williams. Isha Price, ena od treh njunih starejših polsester, je sodelovala pri scenariju. FOTO: Warner Bros

Will Smith je že dobil zlati globus in bafto ter nagrado Združenja filmskih igralcev za glavno vlogo v filmu, zelo dobre možnosti mu napovedujejo tudi na oskarjih, navsezadnje je zgodba o uspehu, preboju z dna na sam vrh, tipična ameriška zgodba. Ob tej nominaciji in nominaciji za najboljši film tekmuje Kralj Richard še v kategorijah za najboljšo stransko žensko vlogo (Aunjanue Ellis, ki igra mater deklet), filmsko montažo, izvirni scenarij in izvirno pesem. Tukaj je s pesmijo Be Alive v igri za svojega prvega oskarja pevka Beyoncé.