Neomejen dostop | že od 9,99€
Arhitekta Marka Mušiča so kolegi opomnili, da se v novi Marvelovi seriji, ki na pretočni servis Disney+ prihaja 17. avgusta, pojavlja stavba, neverjetno podobna njegovemu spominskemu kompleksu Kolašin v Črni gori iz sredine 70. let. Ta je v zadnjih letih zaradi razstave jugoslovanske arhitekture v newyorški Momi doživel mnoge objave v prestižnih publikacijah. »Po eni strani sem vesel, da sem ustvaril dovolj avantgardno arhitekturo, da so jo petdeset let pozneje uporabili ameriški filmarji kot futuristični štab. Po drugi pa sem zgrožen,« je povedal avtor mnogih arhitektur na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim univerzitetnega kampusa sv. Cirila in Metoda v Skopju ter Novih Žal in prenove Nuka.
Nova serija Jessice Gao She-Hulk: Attorney at Law je osma televizijska serija iz Marvelovih studiev, ki so od leta 2009 v lasti Disneyja. Zgodba sledi odvetnici Jennifer Walters, specializirani za primere nadljudi, ki tudi sama postane zelena superjunakinja. Čeprav bo premiera šele čez en mesec, se je stavba po – na prvi pogled – očitnih Mušičevih zgledih pojavila v kratkem videonapovedniku že sredi maja.
Mušič je zgrožen, na podobnost ga je spomnila arhitektka iz Beograda, ki dela v njihovem biroju. »Beograjska arhitekturna sredina veliko pozornost namenja zaščiti modernistične arhitekture in jo to tudi mnogo bolj razburja. Naslovil bom pismo na črnogorsko kulturno ministrico Mašo Vlaović, mnogi so prepričani, da bi pri tem morala posredovati država. Pisal sem tudi tajniku razreda za umetnost SAZU,« je povedal akademik in lanski Prešernov nagrajenec.
Tajnik dr. Jožef Muhovič je dejal, da bodo primer obravnavali na prvi ali drugi seji razreda jeseni in zelo verjetno pripravili izjavo za javnost. Primer vidi predvsem kot izhodišče za ureditev zaščite avtorskih pravic na področju umetnosti pri nas, ki ima mnoge primanjkljaje.
A kaj sploh lahko naredi David proti Goljatu, slovenski arhitekt proti Disneyju? »Gre za zelo zapleten mednarodni pravni problem – delo slovenskega arhitekta v Črni gori, kršitelj pa je ameriški. Najprej bi bilo treba dokazati, da je res kopija avtorskega dela ter v kolikšni meri. Ker gre za nepogodbeno odškodninsko tožbo, domnevno oškodovan je bil državljan Slovenije, kršitev avtorskega prava pa naj bi nastala v ZDA, bi bilo pristojno sodišče v Sloveniji, presoja pa bi potekala po ameriškem pravu. Olajševalno je, da bi oškodovanec lahko imel slovenske odvetnike,« je povzela odvetnica Nataša Pirc Musar, ki se ne spominja podobnega primera iz slovenske sodne prakse.
Eva Gostiša in Eva Milošič iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa sta dodali, da bi tako Mušič, ki, kot že rečeno, uživa varstvo po slovenskem zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, imel med drugim lahko prepovedni in odstranitveni zahtevek pa tudi zahtevek za plačilo odškodnine. Gre za izkoriščanje avtorskega dela z namenom doseganja gospodarske koristi, kar predstavlja kršitev.
»V vsakem primeru bi slovenska sodišča morala uporabiti kolizijsko pravilo, to je pravilo o določitvi uporabnega prava v skladu z bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, katere podpisnici sta tudi ZDA in Slovenija, ter pravo določene zvezne države Amerike, da bi ugotovila, ali je nastala kršitev,« sta na kratko strnili zapleteno pravno vprašanje.
Kot pa je pokazala nedavna razstava v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti, je bila Evropa vselej navdih za Disneyjeve studie. Tudi znameniti Disneylandov grad se močno naslanja na podobo bavarskega Neuschwansteina s konca 19. stoletja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji