Danski kraljevič in tasmanska Pepelka

Številni Danci so se včeraj zgrnili na pot od kraljeve rezidence Amalienborg do palače Christiansborg, da bi pozdravili kraljico Margareto II., ki se je v skoraj dvestoletni pozlačeni kočiji kralja Kristijana VIII. še zadnjič kot kraljica odpeljala na novoletni sprejem. Tradicionalno ga prirejajo za častnike oboroženih sil in predstavnike različnih organizacij. V palači Christiansborg, ki je od leta 1400 središče moči države, tudi današnjega parlamenta, bosta prihodnjo nedeljo njena naslednika, kronski princ Frederik in kronska princesa Mary sprejela svoje dolžnosti kot nova suverena.

Mnogi Danci so bili, kot so navajala poročila, osupli ob odločitvi za marsikoga njihove edine kraljice, da bo 14. januarja abdicirala zaradi starosti in zdravstvenih razlogov. Resda so leta tu, Margareta II. jih šteje 83, lani je prestala operacijo hrbtenice, na nekaterih fotografijah iz minulega leta je bilo videti, da se pri hoji opira na palico, a kot je v Telegraphu ugotavljal novinar in dolgoletni kraljevi komentator Phil Dampier, je povsem mogoče, da se je kraljica tako odločila iz bojazni, da bi prestolonaslednikov zakon razpadel in da bi kraljeva družina izgubila bodočo kraljico Marijo.

»To bi povzročilo velike težave. Kraljica je Mary vedno videla kot izjemno pridobitev,« je zapisal. Pred tremi meseci je namreč po zaslugi španske revije Lecturas tudi po drugih rumenih medijih po svetu zakrožila domnevna ljubezenska afera princa s 47-letno Mehičanko Genevevo Casanovo, sicer snaho pokojne vojvodinje d'Alba. Palača ni hotela komentirati skupnih fotografij para med prinčevim obiskom v Madridu, Geneveva Casanova pa je zanikala kakršnokoli romantično razmerje in govorice označila za »zlonamerne«. Kakorkoli, 55-letni kronski princ Frederik in njegova 51-letna žena Mary Donaldson sta se, ko sta s svojimi štirimi otroki korakala proti katedrali Aarhus na predbožični dan, držala za roke.

Nekateri menijo, da je povsem mogoče, da se je kraljica za abdikacijo odločila zaradi nedavne domnevne prinčeve afere in bojazni, da bi družina izgubila bodočo kraljico Marijo. FOTO: Imago/Kristian Tuxen Ladegaard B

Sodoben in sproščen par

Podobno kot aktualni britanski kralj Karel III., ki je kralj postal tik pred svojim 74. rojstnim dnem, tudi bodoča danska monarha za skoraj šest milijonov državljanov te ustavne monarhije nista nepopisan list papirja. Veljata za sodoben in sproščen par, ki ga je mogoče srečati marsikje, kot je poudaril danski zgodovinar Sebastian Olden-Jorgensen za agencijo AFP, ljubita pop glasbo, sodobno umetnost in šport, tudi svojim štirim otrokom sta poskušala omogočiti čim bolj normalno vzgojo in sta jih poslala v državne šole, njun prvorojenec in skorajšnji prestolonaslednik 18-letni princ Christian slovi kot prvi član danske kraljeve družine, ki je obiskoval vrtec.

Po besedah Olden-Jorgensena tako ne predstavljata revolucije v primerjavi s kraljico, temveč previden prehod, prilagojen času. Princ Frederik, ki je z magisterijem iz političnih znanosti postal prvi danski kraljevič z univerzitetno izobrazbo, se je od sredine 80. let izobraževal v vojski, tudi v mornarici in letalstvu, še kot mladenič je delal na sedežu danske misije Združenih narodov v New Yorku, v drugi polici 90. let na danskem veleposlaništvu v Parizu. Govori francosko, angleško in nemško ter je pokrovitelj oziroma častni član 35 organizacij, ustanov in fundacij tako s področja gospodarstva, kulture, športa, trajnostnega razvoja kot sociale.

Pred štirimi leti je ustanovil mednarodne poslovne nagrade, ki jih podeljujejo podjetjem, ki si posebej prizadevajo za globalno promocijo danskih rešitev. Promovira tudi znanost, že od mladih nog je aktiven športnik in velik zagovornik aktivnega življenja. Ob svojem 50. rojstnem dnevu je z ustanovitvijo tako imenovanega kraljevega teka (Royal Run) sodržavljane spodbudil k sodelovanju na zdaj enem največjih tekaških dogodkov v več mestih, na katerem sodelujeta tudi sama z ženo. Prizadeval si je tudi za pomoč ranljivim in prikrajšanim, tudi preko organizacij, kot sta Rdeči križ in Save the Children. Kot predsednik upravnega odbora fundacije prestolonaslednika in princese Mary vsako leto podeli štipendije za enoletni študij na John F. Kennedy School of Government na ameriški univerzi Harvard, kjer je v začetku 90. let študiral tudi sam.

Bodoča danska monarha za skoraj šest milijonov državljanov te ustavne monarhije nista nepopisan list papirja. Veljata za sodoben in sproščen par, ki ga je mogoče srečati marsikje. FOTO: Ritzau Scanpix Via Reuters

»Oče štirih otrok. Vojak mornariške posebne enote. Ljubitelj umetnosti. Ljubitelj glasbe. Vojak. Športnik. Moj moški. Gospodarski ambasador. Sin. Pustolovec. Grenlandski raziskovalec. Brat. In dober prijatelj,« ga je v govoru na razkošnem praznovanju njegovega 50. rojstnega dne 26. maja 2018 opisala njegova žena. Povedala je še, da je pozitivna oseba, ki se veliko smeji, tudi lastnim šalam, ki jih zna povedati znova in znova. O življenju z moškim, ki ga pozna tako v kraljevi uniformi kot sintetičnih kolesarskih oblačilih, je dejala, da življenje z njim ni nikoli dolgočasno, da najde veliko zadovoljstvo pri premikanju svojih fizičnih in psihičnih meja in da živi z motom, da volja spodbuja sposobnosti, kar je prenesel nanjo in na njune otroke.

Tudi to, da z lahkoto vselej najde notranjega otroka in da je njunim otrokom všeč, ko ga ta plat prevzame. S tem, ko je omenila, da je moral imeti pogum, da je našel samega sebe in da je stopal po svoji poti kljub temu, da je bila njegova življenjska pot začrtana, je najbrž namignila na dejstvo, ki ga je v teh dneh omenila poznavalka danske kraljeve družine Gitte Redder, da mu je bilo kot otroku in mladostniku zelo neprijetno zaradi medijske pozornosti in zavedanja, da bo postal kralj. Tudi svojim staršem je zameril, ker so ga zapostavljali zaradi kraljevih dolžnosti. V mladosti je imel rad zabave in hitre avtomobile.

Srečala princa, ne da bi vedela, kdo je

Zgodbo njegove žene Mary Elizabeth Donaldson nekateri označujejo za Pepelkino. Rodila se je februarja 1972, le tri tedne zatem, ko je princesa Margareta postala danska kraljica II., na Tasmaniji škotskima staršema, profesorju uporabne matematike in poznejši pomočnici prorektorja tasmanske univerze, in je s sestrama in bratom živela kot pripadnica srednjega razreda v primestnem okolju. Po diplomi iz prava in trgovine na tasmanski univerzi je naredila kariero v oglaševanju in direktnem marketingu in nato na področju luksuznih nepremičnin, danskega prestolonaslendika pa je spoznala v lokalu sredi Sydneyja leta 2000, ko so potekale olimpijske igre.

Kot je povedala v enem od intervjujev pred leti, sploh ni vedela, da ima pred sabo druščino evropskega plemstva, poleg princa Frederika še njegovega mlajšega brata Joachima in njunega bratranca, grškega in danskega princa Nikolaosa, norveško princeso Martho in zdajšnjega španskega kralja Filipa VI. Mary in njena prijateljica sta se z njimi šalili, med drugim tudi o tem, ali so moški videti bolje s poraščenimi ali gladkimi prsmi. Potem pa je uro in pol pozneje nekdo prišel do nje in ji rekel, ali sploh ve, kdo so ti ljudje. Frederiku je dala telefonsko številko in naslednji dan jo je poklical, začela sta razmerje na daljavo.

Leta 2002 se je odločila preseliti na Dansko, kjer se je začela učiti danščine, z znanjem katere navdušuje svoje rojake, in sprejela službo pri Microsoftu. Leto zatem sta se zaročila, ko sta se maja leta 2004 poročila v kopenhagenski katedrali, se je po navajanju BBC več kot milijon Avstralcev zbudilo sredi noči, da bi slovesnost lahko spremljali v živo. Na naslovnici časopisa Copenhagen Post je bila ovekovečena kot Dekle, ki je očaralo narod, poleg ankete, ki je navajala, da je pet od šestih Dancev prepričanih, da bo nekoč postala velika kraljica.

S poroko je postala njena kraljeva visokost kronska princesa Mary Elizabeth Danska, leto in pol po poroki sta dobila prvega otroka Christiana Valdemarja Henrija Jeana, ki bo prihodnjo nedeljo postal prestolonaslednik. Potem so se jima rodili še hči Isabella Henrietta Ingrid Margrethe ter dvojčka Vincent Frederik Minik Alexander in Josephine Sophia Ivalo Mathilda, ki bosta ta ponedeljek dopolnila 13 let.

Življenje se bo tudi za njune štiri otroke po 14. januarju spremenilo. FOTO: Reuters

V zgodovino se bo vpisala kot prva v Avstraliji rojena kraljica. Že kot kronska princesa je postala prepoznavna predvsem po prizadevanjih proti ustrahovanju, nasilju v družini in osamljenosti ter za dobrobit slehernika, je tudi zagovornica pravic skupnosti LGBTQI+, zdravja mater in reproduktivnih pravic žensk, lani je za Financial Times poudarila, da je od nekdaj imela močan čut za pravičnost ter da bi morali imeti vsi enake možnosti, ne glede na to, od kod prihajajo. Tako kot njen mož se zavzema za trajnostni razvoj, biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave, od leta 2020 tudi kot predsednica danske izpostave Svetovnega sklada za naravo (WWF).

S poročnim darilom v višini 1,1 milijona danskih kron, ki sta ga kot prestolonasledniški par prejela od prebivalcev Danske, Ferskih otokov in Grenlandije, je leta 2007 ustanovila fundacijo Mary, ki se bori proti socialni izolaciji in temelji na prepričanju, da ima vsakdo pravico pripadati, med drugim navaja uradna stran danske kraljeve družine.

Pred dansko monarhijo, eno najstarejših, ki se ponaša s tisočletno tradicijo, je obdobje vladavine kralja Friderika X. in kraljice Marije. Kot ju je na to kraljevo pot v silvestrskem nagovoru, v katerem je napovedala svojo abdikacijo, med drugim pospremila njuna predhodnica, še naslednjih devet dni kraljica Margareta II.: »Upam, da bosta novi kralj in kraljica sprejeta z enakim zaupanjem in predanostjo, kot sem bila sama. Zaslužita si jo. Danska si to zasluži.«