Charlie

Nekatera imena delujejo močneje. So asociativna. In navdihujejo. Eno izmed njih je zagotovo Charlie.

Če izpustim Charlieja iz tovarne čokolade ter spomin na prababičinega popadljivega pekinezerja Charlieja, te dni potre misel, da je umrl Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones. V bistvu je po njegovem taktu res plesal ves svet.

Le kdo ne pozna črno-belega komika Charlieja Chaplina ter Charlieja Browna, glavnega junaka, »ljubeznivo zgubo« s psičkom Snoopyjem, ki je spal na strehi ute, iz kultnih stripov Peanuts ustvarjalca Charlesa M. Schultza.

Charlie je bilo tudi dekle pilota Mavericka (Tom Cruise) iz filma Top Gun in v osemdesetih smo si vse srednješolke želele biti kot ona. Charlie's angels, Čarlijevi angelčki, je naslov ene od prvih ameriških tv-serij iz sedemdesetih, ki smo jo lahko gledali pri nas in občudovali lepe agentke, med njimi igralko Farrah Fawcett, ki jih je vodil skrivnostni šef Charlie ­Townsend.

Je suis Charlie, Sem Charlie! Tragična zgodba in večni spomin na redakcijo pariškega tednika Charlie Hebdo, ki so jo 7. januarja 2015 napadli teroristi in usmrtili 12 novinarjev, ki so plačali z življenjem prizadevanje za svobodo izražanja.

Potovanje s Charleyem, kot je naslovljen prevod romana Johna Steinbecka, je potopis, ki bi ga morali prebrati vsi, ki imajo radi pse. In življenje. Pisatelj je v kamperju, v družbi svojega francoskega pudlja Charleyja, prevozil 10.000 milj po Ameriki, da bi ponovno odkril državo, o kateri je pisal, slišal njeno govorico, vonj trave in dreves, videl barve in svetlobo ... O svojem pasjem sopotniku Charleyju je zapisal, da je pameten, zna brati misli in, še preden dozori kakšen njegov načrt, Charley že ve in ve tudi, ali je v načrt vključen tudi on.

»O tem ni dvoma. Poznam njegov obupno nezadovoljni pogled, če ravno premišljujem o tem, da bi ga pustil doma ...