Četrt stoletja s Prijatelji

Pretekli teden so v New Yorku na 76 Mercer Street odprli razstavo in z njo zaznamovali petindvajseto obletnico televizijske serije Prijatelji. Na ogled so kostumi, rekviziti in pohištvo iz serije, ljubitelji pa lahko sedejo celo na znameniti oranžni fotelj iz namišljene kavarne Central Perk. Nedavno je tudi švedsko podjetje Ikea poustvarilo pohištvo po navdihu priljubljene serije, posamezne kose pohištva so oblikovali po stanovanju v nanizanki.

Toda zakaj je komična pripoved o vzponih in padcih skupine prijateljev iz New Yorka še danes tako zanimiva, da je serija po podatkih agencije Childwise še vedno najbolj gledana med mladostniki v Veliki Britaniji, ki jo seveda danes spremljajo na mobilnih napravah in kanalu za pretakanje videovsebin Netflix? Nanizanka je celo tako priljubljena, da studio Warner Bros še vedno zasluži več kot milijardo dolarjev na leto od njenih avtorskih pravic, je pred kratkim poročal časnik USA Today.

Finale si je ogledalo kar 52,5 milijona Američanov

 

Prijatelji, ki so nastali ob prelomu tisočletja, v gledanosti zlahka tekmujejo s sodobnimi situacijskimi komedijami, kot so Veliki pokovci, Kako sem spoznal vajino mamo in Sodobna družina. Zamisel, ki se je sprva imenovala Insomnia Cafe, so leta 1993 predstavili televizijski hiši NBC trije producenti, Marta Kauffman, David Crane in Kevin Bright.

Za avdicijo se je prijavilo več kot tisoč igralcev, izbiro pa so zožili na tri igralke (Courtney Cox, Jennifer Aniston, Lisa Kudrow) in tri igralce (Matthew Perry, David Schwimmer, Matt LeBlanc). Serija prikazuje komične in romantične pripetljaje skupine prijateljev, starih med dvajsetim in tridesetim letom, v New Yorku. »Zgodba govori o seksu, ljubezni, odnosih, karieri ... v življenjskem obdobju, ko je vse mogoče, zato je to zelo vznemirljivo, hkrati pa tudi strašljivo,« je pisalo v napovedniku.

 

Čeprav se skoraj v celoti dogaja v New Yorku, tam niso posneli niti enega prizora. Vse epizode so ustvarili v studijskih prostorih Warner Bros v Burbanksu v Kaliforniji. Tudi slavno špico, v kateri vidimo skupino prijateljev, ki se ob vodometu zabava ob pesmi I'll Be There for You, so posneli v Burbanksu, v nenavadno hladnem jutru za to zvezno državo. Serijo so snemali v živo, pred publiko, snemanje posamezne epizode pa je trajalo približno pet ur.

Med odmori je občinstvo zabaval stand up komik, filmarji pa so pogosto upoštevali predloge in nasvete gledalcev. Zadnjo epizodo The Last One (Poslednja), ki so jo predvajali 6. maja 2004, si je po pisanju Huffington Posta ogledalo kar 52,5 milijona Američanov in je peta najbolj gledana finalna epizoda v zgodovini televizije (za nanizankami M*A*S*H, Na zdravje, Begunec in Seinfeld) in najbolj gledan finale v prvih letih 21. stoletja.



Prijatelji so pustili močan pečat v družbi, kulturi, modi in celo angleškem jeziku. Pričeska the rachel, poimenovana po liku Rachel Green (Jennifer Aniston), je postala ena bolj popularnih v devetdesetih letih, prislov so (tako), ki so ga v nanizanki pogosto uporabljali za poudarjanje pridevnikov, pa je prešel v splošno rabo. Kavarna Central Perk, v kateri so se družili in pomenkovali junaki, ima številne kopije po vsem svetu.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravilo britansko podjetje Kaplan International English Colleges, je več kot četrtina študentov povedala, da so Prijatelji najboljša serija za učenje angleščine. Tudi nogometni trener moštva Liverpool F. C. Jürgen Klopp in poklicni golfist Thomas Pieters sta priznala, da jim je pomagala usvojiti jezik.
 

Ameriško družbo predstavili kot izključno belopolto

Serija je bila prelomnica v 90. letih prejšnjega stoletja in je ustvarila drugačno žensko junakinjo. Rachel je ženskam sporočala, da lahko o sebi odločajo svobodno, predvsem pa, da nanje ne vplivajo več stereotipi družbe, v kateri vlada moški spol. Vendar so se na Prijatelje zgrnile tudi številne kritike. Nekateri so avtorjem očitali, da so ameriško družbo predstavili kot izključno belopolto, predstavnikov manjšin in drugih narodov pa tako rekoč ni.

Poleg tega naj bi zavajajoče prikazali življenje v New Yorku, saj gledalci vidimo, da dogajanje poteka v velikem mansardnem stanovanju z razgledom na mesto, ki bi si ga mladi s skromnimi prihodki težko privoščili. V nanizanki golote skoraj ni, vendar to ni ustavilo nekaterih društev za zaščito otrok, da so opozorili na dialoge, ki so prepredeni s spolnostjo; serijo so namreč na NBC prvotno predvajali v popoldanskem času, ko so otroci najraje pred televizijo.



Kljub očitkom pa je Prijatelje treba obravnavati v družbenem kontekstu časa, v katerem so nastali. Številne reference na istospolno skupnost, vzgojo otrok istospolnih parov in emancipacijo žensk so bile revolucionarne za tiste čase. Nadaljevali so tradicijo prikazovanja življenja v New Yorku, ki jo v svojih filmih začel že Woody Allen, pozneje pa se je nadaljevala v seriji Seinfeld.

Druščina mladih junakov pa je bila zelo priljubljena pri mlajših, saj so se lahko poistovetili z njimi in njihovimi partnerskimi odnosi. Čeprav se je dolgo časa šušljalo, da lahko pričakujemo nadaljevanje serije, producenti zagotavljajo, da se to ne bo zgodilo. »Posneli smo pripoved o prijateljih na pragu odraslosti. Nočem vam pokvariti veselja, ampak zdaj so stari več kot petdeset let,« je povedal producent Kevin Bright.