Sreča ni cilj, temveč posledica smisla – Franklova življenjska lekcija

Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, je skozi svoje izkušnje v holokavstu preizkusil svoje dotedanje teoretične predpostavke in ugotovil, da je ključ do preživetja in notranje moči v sposobnosti najti smisel tudi v najtežjih okoliščinah. Njegova knjiga Kljub vsemu rečem življenju da (v izvirniku Ein Psychologe erlebt das Konzentrationslager) je postala temeljno delo na področju eksistencialne psihoterapije.

Logoterapija je pristop, ki izhaja iz prepričanja, da ima vsak posameznik globoko potrebo po smislu. Frankl je poudarjal, da ljudje ne moremo nadzorovati vseh okoliščin, v katerih se znajdemo, lahko pa izberemo svoj odziv nanje. Logoterapija ni le teorija, temveč praktična metoda, ki spodbuja posameznike, da se aktivno soočijo s svojo resničnostjo in odkrijejo smisel, ki presega zgolj življenjske okoliščine.

Dragoljub Blagojević v Delovem podkastu Na robu poudarja, da v terapevtskem procesu klienti pogosto začnejo s frazami kot »imam vse, pa nisem srečen«. V sodobni družbi se pogosto izgubi občutek za tisto, kar je resnično pomembno. Po njegovih besedah »sreča ni cilj, temveč stranski učinek smisla«.

Kako najti smisel?

Frankl je razvil tri temeljne poti do odkritja smisla. »Služenje nečemu večjemu kot sebi: bodisi skozi delo, ustvarjanje ali pomoč drugim. Doživetje ljubezni: pristni odnosi in ljubezen do drugih ljudi nas povezujejo in nam dajejo globlji pomen. Soočanje s trpljenjem: če ne moremo spremeniti situacije, lahko spremenimo svoj odnos do nje,« razlaga sogovornik, specializant logoterapije.

Kljub grozotam holokavsta je Frankl v sebi odkril moč najti smisel in oblikovati terapijo, ki še danes pomaga ljudem. FOTO: Marko Feist

Blagojević poudarja, da današnja družba težko najde smisel, ker je ujeto v nenehno iskanje zunanjih dražljajev. »Ljudje imajo občutek, da morajo biti nenehno srečni, a v resnici se smisel skriva v globljem soočanju s sabo,« pravi.

Preberite tudi

Na koncu smo to, kar sami izberemo

Pogosto se klienti soočajo z občutkom nesmiselnosti, kljub temu da imajo materialno izpolnjeno življenje. Običajno, kot pravi sogovornik, imajo vse, kar si želijo – dobro službo, družino, materialno varnost – vendar še vedno občutijo praznino in nesrečo. »Občutek smisla ni vezan na zunanje dosežke, ampak na notranjo povezanost z nečim, kar presega nas same.«

Logoterapija raziskuje povezavo med smislom, srečo in notranjim mirom. Terapevti pomagajo klientom prepoznati, da sreča ni zgolj zunanje doživetje, ampak notranje stanje, ki izhaja iz občutka smiselnosti. V tem procesu se klienti učijo, kako najti smisel tudi v trpljenju in težkih trenutkih, kar jim omogoča, da dosežejo notranji mir in zadovoljstvo.

Pomemben vidik logoterapije je tudi sokratski pogovor, kjer terapevt s postavljanjem premišljenih vprašanj pomaga klientu odkrivati lastne vrednote in notranjo resničnost. Ta metoda omogoča klientom, da se soočijo z lastnimi prepričanji in jih preoblikujejo v skladu s svojimi najglobljimi vrednotami.

Logoterapija pomaga ljudem ozavestiti svoje vrednote, se distancirati od zunanjih pritiskov in razviti sposobnost notranje refleksije. Ključna sestavina tega procesa je tišina, saj omogoča povezavo z lastnimi mislimi in občutki.

Franklova teorija poudarja, da lahko trpljenje postane katalizator za osebnostno rast. »Če imaš zakaj, boš prenesel vsak kako,« je zapisal Frankl. Blagojević dodaja, da ljudje pogosto doživijo preobrat v svojem življenju prav v trenutkih krize.