Energijske pijače in otroci: Čas je za alarm

»Nekateri starši so dovolj ozaveščeni, drugi pa ne. Toda ali bi otroku dali tudi dvojni espreso? Ne bi?!« pravi Jasmina Bevc Bahar z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). »Vsi moramo narediti korak v smeri družbene odgovornosti. Ni treba vsega takoj prepovedati in omejiti, to naj bo skrajni ukrep. Tudi v Angliji so akcijo začeli skupaj s trgovci, prav tako bo slovenska potrošniška organizacija nagovorila slovenske trgovce. Ostanejo pa še druge možnosti, na primer omejitve oglaševanja, izobraževanje javnosti, informativne in izobraževalne kampanje ...«

Tudi sladkorna bomba

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu, opozarjajo na ZPS. Predvsem mladi jih pogosto uživajo, kajti trženje agresivno nagovarja prav to starostno skupino. Energijske pijače so tudi sladkorna bomba. Z eno pločevinko lahko zaužijemo od 12 pa do 55 gramov ali približno 14 kock sladkorja. Da je problem v Sloveniji večji in bolj razširjen, kot se morda zdi, pričajo vsakdanji prizori staršev, ki z otroki nakupujejo tovrstne pijače, ali pa skupine mladoletnikov s pločevinkami »preprosto več energije« v rokah.

Energijske pijače oglašujejo povsod, od spleta do tiska. Posebej močno so razširjene v videoigrah. FOTO: Shutterstock

Po študiji Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2020 energijske pijače uživa kar 42,5 odstotka slovenskih mladostnikov. Številka je skrb vzbujajoča zlasti pri fantih, uživa jih namreč vsak drugi mladostnik. Anketa, ki so jo na ZPS opravili na eni od ljubljanskih osnovnih šol med 280 učenci, je pokazala, da jih 61 odstotkov uživa energijske pijače, največkrat po pouku s prijatelji (36 odstotkov), na izletu (28 odstotkov) ali celo doma (24 odstotkov). Posebej skrbijo odgovori, da energijsko pijačo mladi uživajo med ukvarjanjem s športom. Nekatere namreč izrecno niso primerne za uživanje ob intenzivni telesni aktivnosti.

Kot pišeta Jasmina Bevc Bahar in Anja Bolha v prispevku To ni pijača za otroke in mladostnike, je skrivnost teh napitkov v kombinaciji sladkorja, ki zagotavlja energijo, in kofeina, ki spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema ter poveča pozornost in zmanjša zaspanost. »Zaradi naštetega so energijske pijače zelo privlačne za mlade. Po mnenju proizvajalcev so spodbujevalni učinki posledica interakcije med različnimi sestavinami (kofein, tavrin, d-glukuronolakton, sladkor). Glavna sestavina energijskih pijač je kofein, ki v zmernih količinah ni škodljiv, vendar ga predvsem otroci in mladostniki hitro zaužijejo preveč.« Za primerjavo: energijske pijače vsebujejo od 21 do 32 miligramov kofeina na 100 mililitrov. Po podatkih evropske agencije za varno hrano (EFSA) je največji še varen vnos kofeina za otroke in mladostnike 3 mg/kg telesne mase, kar pomeni, da otrok, ki tehta 25 kilogramov, to mejo preseže že skoraj z eno pločevinko (250 ml).

In kaj se zgodi potem?

Ob zaužitju kofeina se po vrsti kemičnih procesov v možganih začne sproščati hormon adrenalin, ki povzroči razširitev dihalnih poti, pospeši srčni utrip in pretok krvi skozi mišice, zviša krvni tlak in količino sladkorja v krvi ter napne mišice. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice. Poleg tega kofein v možganih blokira delovanje adenozina, kar omogoča budnost in večjo zbranost. Po prenehanju delovanja adrenalina pa nastopita utrujenost in depresija, zaradi česar ljudje navadno posežejo po novem odmerku kofeina. »Takšno ohranjanje telesa v neprestani pripravljenosti lahko dolgoročno povzroči razdražljivost in občutljivost ter motnje spanja. Ob dolgotrajnem uživanju se lahko na kofein razvije toleranca, zato ga moramo za enak učinek zaužiti vedno več,« dodajata avtorici.

Po raziskavi iz leta 2020 energijske pijače uživa kar 42,5 odstotka slovenskih mladostnikov. FOTO: Marko Feist

V potrošniški organizaciji so k akciji pritegnili tudi združenje za pediatrijo, kjer prav tako opažajo porast tovrstne problematike. Obstajajo namreč klinični primeri urgentnih obravnav zaradi motenj zavesti, srčno-žilne problematike, bolečin v črevesju, motenj prebave, spanja pri mladostnikih zaradi zaužitja večjih količin energijskih pijač. Prav tako akcijo potrošniške organizacije podpira NIJZ, na ministrstvu za zdravje pa nameravajo v prihodnosti več pozornosti nameniti zlasti ozaveščanju staršev, otrok in mladih o zdravem življenjskem slogu, med drugim tudi o pomenu kakovostnega spanja.

Trženje energijskih pijač je del skupnega evropskega trga in zato predmet evropske zakonodaje s področja varnosti živil, ki določa, da se živilo lahko umakne iz prometa le, če je tvegano za zdravje ljudi. Tega pa za energijske pijače v ožjem pomenu ne moremo trditi, saj obvezna oznaka na njih potrošniku sporoča, da vsebujejo kofein, še poudarjajo na ZPS.