Bránje

Beseda branje je nastala iz glagola brati, ki izvorno pomeni 'nabirati, trgati'. Tudi zato je bilo nekaj časa v modi, da so brali rože, jagode in suhljad, knjige pa so čitali. Ampak takšno razlikovanje ni imelo prave utemeljitve, saj že Primož Trubar poziva k branju (in ne čitanju) knjig.



Sam proces usvajanja branja v zadnjih letih intenzivno spremljam pri svojih dveh sinovih. Razvojno se najprej naučimo branja kot 'razumevanja ustaljenih, dogovorjenih znakov', ki je v slovarju SSKJ 2 opisan kot 2. pomen. V ponazoritev navajam prigodo, ko je na počitnicah mlajši sin, takrat še v plenicah, opazil mimo vozeči volkswagen in zatrdil, da se v njem pelje njegova prijateljica Marija, ki jo sicer vsak dan v vrtec res pripeljejo v volkswagnu. Prepoznal oziroma prebral je znamko avtomobila. Težji proces nastopi nekaj let kasneje, opisan je v razlagi 1. pomena glagola kot 'prepoznavati znake za glasove in jih vezati v besede', v podpomenu 'dojemati vsebino besedila'.



Ko je starejšemu sinu prvič uspelo nekaj črk povezati v besedo, je glasno obelodanil: »Znam brati!« Seveda sem ga pohvalila, hkrati pa zaradi zavedanja kompleksnosti usvajanja te spretnosti opozorila, da se branja pravzaprav učimo vse življenje in da se kdaj pa kdaj pri branju tudi meni zatakne. »Saj zato pa imamo logopede,« je hitro našel rešitev. Prav neverjetno je, kako se skozi otroške oči nekatere stvari zdijo neproblematične. Morda bi jih morali povprašati tudi, kako rešiti težavo upadanja bralcev pri nas.

Nebralcev je vse več, beseda nebralec pa zaradi prenizke pojavnosti v besedilih za zdaj na slovarskem portalu Fran še ni zabeležena. Kakor da bi si zakrivali oči pred stvarnostjo. O tem, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje, ne bi upala brati iz kart (beri: 'ugibati, napovedovati', kar je podpomen 3. pomena glagola brati), toda prav z branjem lahko poskrbimo, da bo nebralcev pri nas čim manj.