Neomejen dostop | že od 9,99€
Šarbat Gula, ki je že zdavnaj odrasla, a jo še vedno poznamo kot afganistansko deklico, je našla novo zatočišče, tokrat v Italiji. V sosednji državi so jo sprejeli kot del evakuacijskega načrta za Afganistance, potem ko so njihovo državo po odhodu ameriških sil spet prevzeli talibi.
Dekle z nepozabno zelenimi očmi, odeto v razcapano oranžno ruto, je zaslovelo leta 1985, ko je bil njen portret – posnel ga je vojni fotoreporter Steve McCurry – objavljen na naslovnici revije National Geographic s podpisom Prestrašene oči govorijo o strahovih afganistanskih beguncev. Fotografija je nastala leto prej v begunskem taborišču v Pakistanu, kamor se je z družino zatekla v času sovjetske okupacije Afganistana.
Steve McCurry jo je posnel v tamkajšnji neformalni šoli, ki jo je z drugimi dekleti obiskovala tudi ta osemletna paštunska begunka. Njenega imena si ni zapisal in tako je ostalo tudi medtem, ko je zahodni svet že leta občudoval njen portret in ga primerjal celo z Mono Liso Leonarda da Vincija. Postala je simbol begunk, ujetih v oddaljenih taboriščih, simbol Afganistana. Svetovno slavo je doživel tudi fotograf, portret je obveljal za enega najboljših vseh časov. A še vedno ni bilo znano, kdo ta deklica sploh je.
Šele leta 2002, torej skoraj dvajset let po tistem, ko je bila fotografija posneta, jo je McCurry po več neuspelih poskusih vendarle našel in izvedeli smo, da je dekletu ime Šarbat Gula. Takrat je v intervjuju tudi povedala, kako se je v resnici počutila v tistih časih: jezno, kot je mogoče prebrati v članku v reviji Wire izpred dveh let. Vse do takrat fotografije, zaradi katere je zaslovela, še ni videla. Njeno zgodbo je National Geographic prikazal tudi v dokumentarnem filmu Search for the Afghan Girl (Iskanje afganistanske deklice).
V svetovne medije je spet prišla leta 2016, takrat že pospremljena s pripisi »najbolj znana begunka vseh časov«. Tistega leta se je namreč vrnila v Afganistan. Pravzaprav so jo deportirali iz Pakistana zaradi predstavljanja s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Ker je krivdo priznala, so jo pakistanski organi izpustili in iz države deportirali skupaj z otroki; mož je umrl zaradi bolezni. Afganistan je bil zanje tedaj že tuja država, njen pregon pa je to pot postal simbol krutega ravnanja z afganistanskimi begunci v Pakistanu. A kmalu po deportaciji jo je sprejel takratni predsednik države Ašraf Gani, ji izrekel dobrodošlico in ji predal ključe državnega stanovanja.
Pa vendar v Afganistanu ni doživela srečnega konca; pred dvema dnevoma je italijanska vlada sporočila, da so sprejeli Šarbat Gula ter da bodo uredili vse za njeno integracijo v življenje v Italiji.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji