Zdrav življenjski slog še vedno glavna novoletna zaobljuba

Ob prihodu novega leta si marsikdo obljubi, da bo prenehal s slabimi navadami. Med novoletnimi zaobljubami jih je največ povezanih z bolj zdravim življenjskim slogom, na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) pa so zbrali tudi podatke, kako pogosto Slovenci posegamo po alkoholnih pijačah, kakšna je bila povprečna teža prebivalca in koliko Slovencev se nikoli ne ukvarja s športom.

Več žensk kot moških dnevno uživa sadje in zelenjavo

Glede zdravega prehranjevanja na Sursu navajajo podatek, da je bilo prebivalcu Slovenije leta 2023 za prehrano na voljo v povprečju 130 kilogramov sadja, 101 kilogram zelenjave in kilogram medu. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je sadje vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, med ženskami je bilo takšnih 75 odstotkov. Zelenjavo pa 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk.

V letu 2023 je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 130 kilogramov sadja, 101 kilogram zelenjave in kilogram medu. FOTO Carlos Jasso/Reuters

Od leta 2000 je bilo največ sadja na voljo v letu 2018, in sicer 152 kilogramov na prebivalca, največ zelenjave pa leta 2020 – 119 kilogramov na prebivalca. Razpoložljiva količina medu se je gibala med 0,6 in 1,4 kilograma na prebivalca.

Srečno, zdravo in uspešno leto 2025

Leta 2022 se je 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno aktivnostjo vsaj enkrat na teden, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 odstotkov, pet odstotkov manj kot enkrat na teden in 11 odstotkov nikoli.

Leta 2022 se je 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno aktivnostjo vsaj enkrat na teden, žensk pa 84 odstotkov. FOTO: Jure Eržen/Delo

Na Sursu so zbrali tudi podatke, kako drag je bil šport. Povprečna cena mesečne članarine za fitnes je leta 2023 znašala 60 evrov. Za par ženskih športnih copat je bilo treba plačati 68 evrov, za usnjeno nogometno žogo 19 evrov, nahrbtnik prostornine od 35 do 70 litrov pa je stal sto evrov.

Povprečna telesna teža v porastu

Moški so leta 2022 v povprečju tehtali 85,7 kilograma, kar je bilo kilogram več kot pet let prej, navaja Surs. Leta 2017 so bili v povprečju najtežji moški, stari med 45 in 54 let, in sicer 87,9 kilograma, pet let pozneje pa moški v starostni skupini od 55 do 64 let, in sicer 88,8 kilograma.

Živilska industrija obtožena, da proizvaja hrano, ki povzroča zasvojenost

Tudi pri ženskah se je povprečna teža med letoma 2017 in 2022 nekoliko dvignila, in sicer za 0,8 kilograma, s 67,9 na 68,7 kilograma. V obeh letih so bile v povprečju najtežje tiste v starostni skupini od 55 do 64 let, 71,9 kilograma v letu 2017 in 72 kilogramov v letu 2022.

Prebivalcu Slovenije je bilo leta 2022 v povprečju na voljo 29 litrov vina, od tega 69 odstotkov belega. V trgovini je bilo leta 2023 za liter namiznega vina treba plačati povprečno 2,23 evra, za liter kakovostnega vina pa 4,71 evra.

Za vsak slučaj: decembrski vodnik za bolj odgovorno leto 2025

Liter lagerja je v povprečju stal 2,10 evra, liter naravnega žganja pa 17,67 evra. Zaradi alkoholne bolezni jeter je v letu 2023 umrlo 279 prebivalcev, kar je 1,3 odstotka vseh smrti v omenjenem letu. Zaradi raka bronhijev in pljuč pa je umrlo 1187 prebivalcev, kar predstavlja 5,5 odstotka vseh smrti.

Pri nakupih preudarnejši od preostalih Evropejcev

Čeprav prebivalci Slovenije decembra porabimo občutno več denarja kot povprečno na mesec, smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU preudarnejši, ugotavljajo na Sursu.

Pri prodaji neživilskih izdelkov je bila Slovenija decembra 2023 v primerjavi z mesečnim povprečjem celotnega leta pod povprečjem EU. Za neživilske izdelke Slovenci v decembru v povprečju porabimo 13,7 odstotka več kot sicer povprečno mesečno v celotnem letu, v EU pa ta razlika znaša 19,8 odstotka.

Pri živilih je bila razlika med decembrsko prodajo in povprečno mesečno prodajo v celotnem letu 2023 največja v Luksemburgu, in sicer 23,3 odstotka, najmanjša pa na Hrvaškem, 4,7 odstotka. V Sloveniji je bila 17,6-odstotna.

Slovenci in Slovenke smo preudarnejši pri prednovoletnih nakupih v primerjavi z evropskim povprečjem. FOTO: Črt Piksi/Delo

Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se po podatkih Sursa zmanjšuje. Leta 2023 so delovno aktivni običajno delali povprečno 1,3 ure manj na teden kot v 2008, dejansko pa so opravili 1,6 ure manj.

Se pa Slovenci danes družimo več, kot smo se v preteklosti, tudi ugotavljajo na Sursu. Leta 2023 je bilo med osebami, starimi 16 let ali več, v Sloveniji 93 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu. To je bilo deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti, torej leta 2014, in 25 odstotnih točk več kot med epidemijo covida-19 leta 2021.

Posameznik knjižnico povprečno obiskal 19-krat 

In kako pogosto Slovenci obiskujemo knjižnice in posegamo po knjigah? Leta 2023 je v Sloveniji izšlo 5652 naslovov tiskanih knjig in brošur. Med njimi je bilo 66 odstotkov izvirnih del in 34 odstotkov prevodov. 82 odstotkov med vsemi naslovi je bilo prvih izdaj, 18 odstotkov pa ponatisov.

Leta 2023 je bilo v mrežo splošnih knjižnic vpisanih več kot 436.000 članov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

V mreži splošnih knjižnic je bilo vključenih 277 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov. Vpisanih je bilo več kot 436.000 članov, izposodili so si skoraj 20 milijonov enot knjižničnega gradiva.

V knjižnicah so imeli več kot osem milijonov obiskov, kar pomeni, da jih je posamezni član povprečno obiskal več kot 19-krat, dnevno pa so našteli v povprečju okoli 23.000 obiskovalcev.