Zadnje dejanje Kevina Spaceyja

Sto šestindvajset dolarjev premiernega dobička. In neusmiljena tepežka kritikov. Billionaire Boys Club, morda zadnji film nekoč zlatega dečka Hollywooda Kevina Spaceyja, je postal simbol silnega padca do lanske jeseni enega najbolj cenjenih ameriških igralcev.

Spaceyjevo življenje sredi žarometov se je zrušilo kakor hišica iz kart, ko ga je oktobra igralec Anthony Rapp obtožil, da ga je spolno nadlegoval kot 14-letnika. Zvezdnik se je poskušal izvleči z besedami, da se dogodka ne spomni, a se je kljub temu opravičil za »izjemno neprimerno pijano vedenje«. Hkrati je javno razkril, da je gej.

Toda v malo več kot tednu dni se je seznam njegovih žrtev povečal na 15 imen, pet naj bi jih bilo v času napada mladoletnih, obtožili so ga spolnega nadlegovanja in celo poskusa posilstva. Prejšnji mesec je na dan prišlo, da policija v Londonu, kjer je Spacey 11 let vodil znamenito gledališče Old Vic, preiskuje podobne obtožbe še treh moških. Skupno jih zdaj že več kot 30 trdi, da so bili tarča njegovega nadlegovanja.

Podobno hitro je potekal obraten proces; usihanje njegovih delovnih obveznosti. Na zahtevo Netflixa so ga odpustili iz serije Hiša iz kart, kjer je igral osrednjo vlogo in zanjo prejel nagrado zlati globus. Biografijo pisatelja Gora Vidala, v kateri igra glavno vlogo, so že posneli, a po izbruhu škandala nedokončano zaprli v arhiv.

Režiser Ridley Scott ga je v zadnjem trenutku izločil iz filma Ves denar sveta, čeprav je bila menda njegova igra v njem odlična in bi si zanjo lahko obetal oskarja, v vlogi pa ga je, dober mesec pred premiero, zamenjal Christopher Plummer, kar jih je stalo dodatnih deset milijonov dolarjev. V nekaj kratkih zamahih so ga skoraj popolnoma izbrisali iz Hollywooda, saj je z izjemo do skrajnosti razvpitega Harveyja Weinsteina postal sinonim za najbolj sprijene motnje ameriške industrije zabave.

Neumnost ali cinizem

Skoraj izbrisali. Billionaire Boys Club so posneli pred dvema letoma in pol, distributer Vertical Entertainment pa se ga je kljub njegovemu spornemu slovesu odločil ponuditi gledalcem. »Verjamemo, da si na stotine članov filmske ekipe, ki so trdo delali za njegovo dokončanje, zasluži priložnost, da film pride do gledalcev. Upamo, da mučne obtožbe, ki se nanašajo le na vedenje ene osebe, ne bodo umazale predvajanja,« so zapisali pred premiero. Takšno zidanje gradov v oblakih, če že ne kar varanje samega sebe, se je razblinilo v petek, ko je na prvi dan predvajanja prinesel izkupiček 126 dolarjev. Res je, da je šlo za omejeno distribucijo, saj so ga predvajali le v desetih kinematografih po državi, toda kljub temu sta si ga ogledala manj kot dva gledalca na predstavo. Drži tudi, da filme, ki so že na voljo na spletnih straneh za pretakanje vsebin, v kinematografih po navadi ne čaka blesteč uspeh, toda petkov polom je izjemen.



Ob vsem gnevu, ki ga je sprožilo razkritje Spaceyjevega vedenja zunaj filmskih platen, ni povsem jasno, zakaj so distributerji in producenti ne samo vztrajali pri prikazovanju, ampak so v oglasno gradivo vključili tudi prizore s padlim zvezdnikom. Morda resnično živijo v vzporedni realnosti, v kateri »imajo ljudje zelo kratek spomin, Spacey pa je z brado in očali skoraj neprepoznaven«, meni soigralec Richard Dupont. To se zdi precej neumno, še posebno ker je bilo splošno mnenje med poznavalci, da je film vnaprej obsojen na propad. Leta 2018, ob razmahu gibanja #TudiJaz, je jasno, da je edina možna promocija s Kevinom Spaceyjem svarilo pred spolnimi grabežljivci. Obstaja tudi možnost, da so želeli izrabiti škandal in so računali, da si bodo morbidno radovedni prav zaradi njega želeli ogledati film, v katerem igra prevaranta, prepričanega, da se bo izognil kazni, tako kot se je tolikokrat poprej. Zaradi tega so se usule kritike, da gre za cinično, umazano in nizkotno razmišljanje.

Oddaljen spomin

Izdelek so pospremile vse prej kot blesteče kritike, od zguljenosti scenarija, cenenosti produkcije do mlačnosti nad igro. »Spacey je zdrsnil v vlogo skušnjavskega guruja, ki jo je že tolikokrat odigral na avtopilotu,« je zapisal Eric Kohn iz časnika IndieWire. Mike LaSalle iz San Francisco Chronicla je nekoliko bolj dobrohoten in meni, da je padli zvezdnik tudi v »zadnjem izdihljaju mrtve kariere /.../ brez dvoma zelo dober pri upodabljanju podlega človeka« in da daje filmu vsaj nekaj zagona. Kako mrtva je kariera dobitnika dveh oskarjev, je odvisno tudi od rezultata uradnih preiskav. Zadnje mesece se je umaknil v osamo, njegov nedvomno velik igralski dar bo morda čez čas novo priložnost dobil na odrskih deskah. In nekoč, v ne tako bližnji prihodnosti, se bo morda znova prikradel na filmska platna skozi stranska vrata neodvisnih produkcij. Za zdaj pa si po besedah publicista Michaela Arceneauxa »zasluži mesto le v oddaljenem spominu«.