Za mir si jo zasluži Trumpov zet

Prvi zet, kakor so v Združenih državah Amerike še pred kratkim imenovali Jareda Kushnerja (na fotografiji na sredini), je bil eden najmočnejših ljudi v administraciji očeta njegove žene Ivanke Trump. Poraženec lanskih predsedniških volitev Donald Trump ga je takoj po nastopu na funkcijo januarja 2017 imenoval za svojega višjega svetovalca, kar je ostal do tastovega odhoda z oblasti prejšnji mesec.

Najpomembnejša naloga 40-letnega Kushnerja je bilo uresničevanje Trumpovega izraelsko-palestinskega mirovnega načrta, s katerim je predsednik tako kot marsikdo pred njim poskušal razrešiti osnovni konflikt na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Palestinci oziroma širše Arabci. Ustanovitev palestinske države se za zdaj sicer še ni uresničila, je pa ekipa Trumpove administracije pod Kushnerjevim vodstvom s tako imenovanim abrahamskim dogovorom  – poimenovali so ga po biblijskem očaku Abrahamu, ki ga imajo za začetnika svoje vere judje, kristjani in muslimani – dosegla normalizacijo odnosov med Izraelom in štirimi arabskimi državami. Prvi so navezavo diplomatskih stikov z judovsko državo septembra lani podpisali Združeni arabski emirati in Katar, decembra lani in januarja letos sta jim sledila Sudan in Maroko.

Za ta uspeh je Kushnerja in njegovega namestnika, 32-letnega Avija Berkowitza (na fotografiji levo, desno bivši ameriški odposlanec za Iran Brian Hook), 82-letni pravnik Alan Dershowitz nominiral za Nobelovo nagrado za mir. Po njegovem si relativno mlada tesna Trumpova sodelavca nagrado zaslužita, ker je »abrahamski dogovor najpomembnejši diplomatski preboj na Bližnjem vzhodu v zadnjih 25 letih«. Pri nominaciji verjetno ni nepomembno, da sta tako Kushner kot Berkowitz študirala na prestižni ameriški univerzi Harvard, kjer je Dershowitz upokojeni zaslužni profesor prava. Nepomembno pa najbrž ni niti, da so vsi trije ameriški ortodoksni judje.

Dershowitz sicer rad nastopa v medijih in je znan po svojih kontroverznih političnih stališčih. Je pa tudi zelo uspešen odvetnik, saj je v svoji karieri zmagal v kar 13 od 15 primerov, v katerih so njegove stranke obtožili umora ali poskusa umora. Med njegovimi klienti sta Mike Tyson in Julian Assange, bil pa je tudi svetovalec skupine pravnikov, ki so leta 1995 pred obsodbo za umor bivše žene rešili legendo ameriškega nogometa in filmskega igralca O. J. Simpsona. Med bolj svežimi Dershowitzevimi primeri sta sodelovanje v obrambi hollywoodskega mogočneža in množičnega spolnega nadlegovalca Harveyja Weinsteina in v poskusu prve odstavitve predsednika Trumpa leta 2020 ter še vedno aktualnem poskusu njegove odstavitve za nazaj.



Trumpov zet Jared Kushner je iz milijarderske družine newyorških ortodoksnih judov, ki je obogatela s trgovanjem z nepremičninami. Njegovega očeta Charlesa Kushnerja so leta 2005 za dve leti zaprli zaradi nelegalnih denarnih prispevkov demokratski stranki – in ne morda republikanski –, davčnih utaj in vplivanja na priče. Tako kot oče je bil tudi Jared Kushner do leta 2009 član demokratske stranke, med republikance pa je stopil šele leta 2018, ko je že več kot leto delal za republikansko Trumpovo administracijo.

Ivanka Trump je Kushnerja spoznala leta 2005, poročila sta se štiri leta pozneje, zaradi česar je nevesta prestopila v ženinovo vero. Imata tri otroke, njuno premoženje naj bi bilo po različnih ocenah vredno od 200 do 600 milijonov evrov.

Trump je reševanje bližnjevzhodnih zagat Jaredu Kushnerju zaupal, čeprav ni imel nobenih izkušenj ne z diplomacijo ne z Bližnjim vzhodom. Poleg tega, da ga je imenoval za višjega svetovalca, je Trump posebej za zeta ustanovil še urad za ameriške inovacije; uradni namen tega urada, ki ga je Kushner vodil do Trumpovega odhoda prejšnji mesec, je dajanje priporočil predsedniku za izboljšanje delovanja oblasti, izboljšanje kakovosti življenja Američanov zdaj in v prihodnosti ter pospešiti odpiranje novih delovnih mest.

Sicer Kushner slovi po tem, da vsaj v javnosti nikdar ne izgubi živcev. Dal je zelo malo intervjujev in v njih je bil tako izrazito dolgočasen, da nekateri domnevajo, da hoče s tem namerno odvrniti pozornost od tega, s čimer se dejansko ukvarja.