Vodja avstrijskih svobodnjakov se ograjuje od vohuna

Avstrijo je ta mesec pretresla velika afera zaradi suma vohunjenja za Rusijo nekdanjega uslužbenca obveščevalno-varnostne službe Egista Otta. Uslužbenec zdaj že razpuščenega Zveznega urada za varstvo ustave in boj proti terorizmu (BVT) je osumljen, da je pridobival informacije za Rusijo, ki naj bi jih posredoval nekdanjemu vodilnemu možu propadlega nemškega podjetja Wirecard Janu Marsaleku, ki je prav tako osumljen delovanja za Rusijo. V okviru preiskave so zaslišali tudi vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Herberta Kickla, ki je dejal, da Marsaleka ni nikdar osebno srečal, je pa potrdil, da se je Marsalek srečal z drugimi uradniki na ministrstvu za notranje zadeve, da bi razpravljali o projektu, povezanim z obravnavo beguncev v Severni Afriki.

Danes 44-letni Marsalek ima zanimivo družinsko zgodovino. Kot je pred časom poročal Financial Times, je bil že njegov ded Hans Maršálek osumljen vohunstva za Sovjetsko zvezo, potem ko je bil med drugo svetovno vojno član avstrijskega odpora proti Nemcem. Njegov vnuk je že pri devetnajstih ustanovil podjetje za programsko opremo za e-trgovino, še prej pa pustil srednjo šolo.

Že leta 2000 se je pridružil nemškemu finančnemu podjetju Wirecard, leta 2010 pa je postal glavni izvršni direktor. Javnost ga je dodobra spoznala deset let zatem, ko je podjetje stresel škandal zaradi finančnih prevar. Marsalek velja za glavnega osumljenca, ki je poskrbel, da je podjetje napihnilo svojo bilanco stanja, kar je naposled povzročilo propad Wirecarda.

Združena preiskava več medijev je pokazala, da je odletel v Minsk le nekaj ur po tem, ko je bil odpuščen iz Wirecarda. Pozneje so poročali je Marsalek verjetno v Rusiji, kjer naj bi med drugim obiskal v center za usposabljanje ruske varnostno-obveščevalne službe FSB v Balašiki, predmestju Moskve. Na zahtevo Nemčije je Interpol avgusta 2020 zanj izdal rdečo tiralico. Obvestilo je bila uradna zahteva organom pregona po vsem svetu, naj ga najdejo in aretirajo do izročitve Nemčiji, a za zdaj so bili njihovi poskusi neuspešni.

Kot smo pred kratkim poročali v Delu, je že dalj časa znano, da so ruski obveščevalci zelo aktivni v Nemčiji. »V nekaterih primerih je prišlo na dan, da so z ruskimi agenti ali vsaj kontakti prestreljeni tudi ključni obrambno-varnostni organi. Prav te dni poteka sojenje nekdanjemu agentu nemške obveščevalne službe BND Carstenu L., ki naj bi prejemal denar ruskih obveščevalcev za zaupne informacije o Nemčiji, konkret­no podatke, povezane z vojno v Ukrajini. Za informacije naj bi po ugotovitvah tožilstva prejel 450.000 evrov, soobtoženi, ki je nato podatke predal ruskim obveščevalcem, pa še 400.000 evrov,« smo poročali prejšnji teden.