Galerija
Velika iluzija
Nekdanji pogajalec za brexit: Vsi smo samo na slabšem.
Z izstopom VB je EU izgubila 60 milijonov ljudi, britansko diplomacijo, obrambo, izvozni potencial. A kot pravi Michel Barnier, je na slabšem tudi Združeno kraljestvo, ki je po novem sámo v odnosu do ZDA, Kitajske in Rusije. Foto Leon Vidic
Kako močno je brexit pretresal Evropsko unijo, so mediji neutrudno poročali vse od referendumskega 23. junija 2016 do predbožičnega 24. decembra 2020, ko je bil končno dosežen sporazum med EU in Veliko Britanijo. Kaj vse se je v štirih letih in pol pogajanj dogajalo v podrobnostih in za kulisami, pa je v svoji novi knjigi La Grande Illusion (Velika iluzija, Gallimard) razkril glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier.
Prvi bralci pravijo, da francoski politik na petsto straneh »skrivnega dnevnika« napeto, kakor da bi pisal srhljivko, poustvari diplomatsko dinamiko med Londonom in Brusljem. Kot je pred dnevi še sam povedal za radio France Inter, v njej secira mnoge vzroke in posledice, skrivnosti in laži, upanja in dvome pa tudi sentimente, recimo razočaranje in jezo. Znano je, da (britanski) finančni trgi ne marajo (evropskega) nadzora, kakor vemo, da v močno dezindustrializiranih regijah ljudje radi iščejo zunanjega krivca za brezposelnost in pomanjkljivo delovanje javnega sektorja ... Britanci so se, kot je dejal, temu globalnemu trendu, ki ga Evropa ne zna obvladati, uprli z brexitom. Tudi v luči skorajšnjih regionalnih volitev v Franciji je pri tem opozoril, da so eno občutja ljudi, na katera mora politika odgovoriti zaščitniško, nekaj drugega pa politični populizem, ki pod taktirko Marine Le Pen močno zavaja tudi Francoze ... A nekaj da mora biti jasno: v brexitu ni nič pozitivnega, razen da je bil nekakšna budnica za Evropo, opozorilo, da je treba bolj misliti na ljudi.
Barnier – ki je bil na karierni poti od poslanca iz Savoje in večkratnega francoskega ministra do evropskega poslanca, komisarja ... – je knjigo »pisal sproti«. Navdih je našel v istoimenskem eseju (iz leta 1909) angleškega novinarja in nobelovca za mir Normana Angella, čigar sporočilo je bilo jasno antimilitaristično: vojna zgolj šibi, in to vse protagoniste, naj bodo zmagovalci ali poraženci, v njej izgubljajo vsi. Tudi z brexitom sta izgubili obe strani, v nobeni ločitvi ni nič pozitivnega, razmišlja Barnier, čigar pisanje ni le strogo politično, ampak ga mehča s prigodami. Mestoma vplete vanj celo Slovenijo, ki ga je med obiskom oktobra 2016 spomnila na rodno Savojo, z obiska septembra dve leti pozneje pa mu je ostal okus po »slavni potici« ter vtis (z Blejskega strateškega foruma), da bi se naša država rada uveljavila kot »mini Davos« jugovzhodne Evrope.
Sedemdesetletni Barnier, ki se politično postavlja med republikance, se poskuša zdaj na novo uveljaviti v Franciji: povezujejo ga z morebitno kandidaturo na predsedniških volitvah 2022. Pred meseci se je s somišljeniki povezal v skupino Patriotes et européens, znotraj katere razvijajo novo vizijo Francije. Kot je razkril satirični Le Canard enchaîné, že mamijo nekatere politike na desnici, češ da jih, če bodo podprli Barniera za predsednika, čaka ta ali oni ministrski stolček.
Prvi bralci pravijo, da francoski politik na petsto straneh »skrivnega dnevnika« napeto, kakor da bi pisal srhljivko, poustvari diplomatsko dinamiko med Londonom in Brusljem. Kot je pred dnevi še sam povedal za radio France Inter, v njej secira mnoge vzroke in posledice, skrivnosti in laži, upanja in dvome pa tudi sentimente, recimo razočaranje in jezo. Znano je, da (britanski) finančni trgi ne marajo (evropskega) nadzora, kakor vemo, da v močno dezindustrializiranih regijah ljudje radi iščejo zunanjega krivca za brezposelnost in pomanjkljivo delovanje javnega sektorja ... Britanci so se, kot je dejal, temu globalnemu trendu, ki ga Evropa ne zna obvladati, uprli z brexitom. Tudi v luči skorajšnjih regionalnih volitev v Franciji je pri tem opozoril, da so eno občutja ljudi, na katera mora politika odgovoriti zaščitniško, nekaj drugega pa politični populizem, ki pod taktirko Marine Le Pen močno zavaja tudi Francoze ... A nekaj da mora biti jasno: v brexitu ni nič pozitivnega, razen da je bil nekakšna budnica za Evropo, opozorilo, da je treba bolj misliti na ljudi.
Barnier – ki je bil na karierni poti od poslanca iz Savoje in večkratnega francoskega ministra do evropskega poslanca, komisarja ... – je knjigo »pisal sproti«. Navdih je našel v istoimenskem eseju (iz leta 1909) angleškega novinarja in nobelovca za mir Normana Angella, čigar sporočilo je bilo jasno antimilitaristično: vojna zgolj šibi, in to vse protagoniste, naj bodo zmagovalci ali poraženci, v njej izgubljajo vsi. Tudi z brexitom sta izgubili obe strani, v nobeni ločitvi ni nič pozitivnega, razmišlja Barnier, čigar pisanje ni le strogo politično, ampak ga mehča s prigodami. Mestoma vplete vanj celo Slovenijo, ki ga je med obiskom oktobra 2016 spomnila na rodno Savojo, z obiska septembra dve leti pozneje pa mu je ostal okus po »slavni potici« ter vtis (z Blejskega strateškega foruma), da bi se naša država rada uveljavila kot »mini Davos« jugovzhodne Evrope.
Sedemdesetletni Barnier, ki se politično postavlja med republikance, se poskuša zdaj na novo uveljaviti v Franciji: povezujejo ga z morebitno kandidaturo na predsedniških volitvah 2022. Pred meseci se je s somišljeniki povezal v skupino Patriotes et européens, znotraj katere razvijajo novo vizijo Francije. Kot je razkril satirični Le Canard enchaîné, že mamijo nekatere politike na desnici, češ da jih, če bodo podprli Barniera za predsednika, čaka ta ali oni ministrski stolček.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji