Tristo muslimank poslali domov

Prvi dan šolskega leta je malone povsod po svetu zelo razburljiv čas, razlogi za to pa so lahko različni. Posebej je bilo letos nevralgično v Franciji, saj so na desetine deklet, ki so v šolske klopi prišle odete v abajo in je niso želele sleči, poslali domov. Ukrep je potrdil oziroma utemeljil francoski minister za izobraževanje Gabriel Attal. Francoska vlada trdi, da so ta oblačila v nasprotju s pravili sekularizma.  

Abaja je vrhnje oblačilo, ki telo pokriva od ramen do nog in ga nosijo nekatere muslimanke, francoska vlada pa ga je prejšnji mesec prepovedala z utemeljitvijo, da pomeni izražanje verske pripadnosti, to pa je v francoskih šolah zakonsko prepovedano od leta 2004.

Do pravkaršnje prepovedi nošnje abaja v Franciji ni bila izrecno prepovedana in so bili morebitni ukrepi proti nedorečeni. V francoske šole je v ponedeljek v abaji prišlo približno tristo deklet, večina se je ob pozivu šolskih oblasti odločila, da jo slečejo, približno petina je pri nošnji vztrajala in so dekleta poslali domov. Odslovili so jih s pismom staršem z mnenjem, da sekularizem ni omejitev, ampak svoboda. »Šola mora ostati nevtralna: ne vem, katere vere ste; vi pa ne veste, katera je moja,« je poudaril Macron.

Akcija za pravice muslimanov (ADF) je sodne oblasti pozvala, naj izdajo odredbo proti prepovedi abaj, pa tudi moške različice oblačila, khamijev.

Trdno na strani prepovedovalcev je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pravi, da v Franciji obstaja manjšina, ki s svojo religijo nasprotuje republiki ter ločitvi cerkve in države. Tovrstno kljubovanje naj bi imelo zelo hude posledice, kakršen je bil umor učitelja Samuela Patyja pred tremi leti. Umoril ga je 18-letni ruski muslimanski begunec po kampanji na družbenih medijih, v kateri so ga napadali zaradi prikazovanja karikatur preroka Mohameda v okviru pouka o svobodi izražanja.