Susan Sarandon o Gazi: »Kako je mogoče, da danes ne bi bila aktivistka?«

»Genocid je najnižja točka, ki jo lahko dosežemo kot človeška bitja«, pravi 77-letna igralka, producentka in aktivistka Susan Sarandon, znana po tem, da se bori za državljanske pravice, za okolje, za migrante – in zdaj za prekinitev ognja na zasedenih palestinskih ozemljih.

Pred kratkim se je je odrekla njena agencija United Talent, ker sta v agenciji dve Judinji in ker je sama sodelovala na protestnem pohodu za Gazo. To je bil zanjo šok, v agenciji so vedeli, da je vedno bila politično aktivna. »V Ameriki se tistih, ki postavljajo vprašanja, ustrašijo,« pravi ona, ki je vse življenje aktivistka: »Sprašujem se, kako je sploh mogoče, da danes nisi aktivist.« je povedala za italijanski L'Espresso.

»Ankete pravijo, da si ogromno ljudi v Ameriki želi prekinitve ognja, vendar država še naprej financira vojno – kako lahko temu rečemo demokracija?« je Susan Sarandon pred prevzemom nagrade Ikona 2024 na mednarodnem filmskem festivalu Riviera postavila neprijetna vprašanja. »Živimo v času, ko je vse negotovo, službe, gospodarstvo, podnebje, politika, celo svoboda,« pravi oskarjevka za film Dead Man Walking, ki trpi posledice tega, da je umetnica, ki se nikoli ne umakne, ko gre za politično izpostavljanje. »Ne morem svobodno povedati, kaj mislim, saj je cenzura v Združenih državah zelo močna: menedžerji pritiskajo na igralce, imajo zastraševalen odnos.«

Na vprašanje, kaj meni o bližnjih ameriških volitvah, odgovarja: »Ne vem, kaj se bo zgodilo, poskušam se zaščititi pred nočnimi morami, vendar se mi zdi težko, da bi bil Biden ponovno izvoljen; razlogov je veliko, tudi Izrael. Genocid je najnižja stopnja, ki jo kot ljudje lahko dosežemo. Kar zadeva fašizem, to ni grožnja prihodnosti, ampak sedanjosti: Trump je fašist, fašizem je že tu. In s to izjavo se bojim, da bom za vedno uvrščena na črno listo.« In kako združuje kariero z aktivizmom? »Pri delu se od mene zahteva, da uporabim svojo domišljijo, to je to: ko si predstavljam, kako je biti mati otroka, ki so ga ubile bombe, se ne more ne sprožiti takojšnja empatija. Preprosto ne razumem, kako je mogoče, da danes ne bi bila aktivistka.«