Solze v spomin Supermanu

Na filmskem festivalu Sundance v ameriškem Park Cityju je publika s solzami v očeh in s stoječim aplavzom pozdravila nov dokumentarec o življenju in filmski karieri Christopherja Reeva, ki se je v zgodovino sedme umetnosti zapisal predvsem z vlogo Supermana, zunaj platna pa s svojo tragično usodo. Maja 1995 je po padcu s konja postal tetraplegik in ostal prikovan na invalidski voziček. Javno se je zavzemal za pomoč ljudem s poškodbami hrbtenjače in raziskave izvornih celic ter ustanovil  fundacijo, namenjeno ozaveščanju in nadaljnjemu zdravljenju paralize. Umrl je leta 2004 v starosti 52 let.

V filmu izvemo, da je bil igralec izrazito alergičen na konje, za snemanje jahalnih prizorov iz filma Ana Karenina je moral jemati antihistaminike. Jahanje je slednjič njegovo življenje postavilo na glavo.

Po padcu s konja so ga v bolnišnici prevevale najtemnejše misli, od vratu navzdol je bil hrom, njegova mati se je celo zavzemala, da ga odklopijo z aparatov, ki so ga ohranjali pri življenju. A njegova žena Dana Morosina mu je stala ob strani: »Še vedno si ti in ljubim te.«

Nekdanji soigralec Jeff Daniels se spominja, kako so Reeva v gledališču opozarjali, naj ne igra Supermana, češ da se bo prodal. Vlogi je nasprotoval tudi igralčev oče. Superman, premierno prikazan leta 1978, je bil velikanski hit, a glavni junak zdaleč ni bil naklonjen nadaljevanjem, o četrtem delu se je izrazil kot o popolni katastrofi, spet se je vrnil na odre, snemal pa komercialno manj opazne filme. O vplivu vloge Supermana na njegovo zasebno življenje je povedal: »Nisem junak, nikoli nisem bil in nikoli ne bom,« je takrat dejal. Tedanja zveza z britansko manekensko agentko Gae Exton, rodila ste se jima dva otroka, je bilo na radarju javnosti, kritizirali so ju, ker se nista poročila.

Razmerje je usahnilo in spoznal je igralko in pevko Dano Morosino, poročila sta se leta 1992 in kmalu dobila sina. Film podrobno opisuje, kako težko je bilo Reevovo življenje po nesreči, ki je prizadela vse od njegovega črevesja do mehurja, kože in govora. Toda rehabilitacija ga je potisnila iz izolacije skupaj s podporo različnih zvezdnikov, vključno z Robertom De Nirom, Katherine Hepburn in Paulom McCartneyjem. Spoznal je, kako neprilagojen je svet za invalide: »Amerika ne pusti, da bi njeni državljani v stiski skrbeli sami zase.«

Njegovi trije otroci igrajo ključno vlogo v dokumentarcu in podrobno opisujejo, kako se je njegov pristop k starševstvu spremenil po nesreči: »Moral sem si zlomiti vrat, da sem se naučil nekaj novih stvari,« pravi Reeve. Po razvoju okužbe in po devetih letih, ki jih je Reeve preživel na invalidskem vozičku in dihal s pomočjo respiratorja, je leta 2004 kmalu umrl, žena pa po letu dni zaradi raka na pljučih.