Škofinja, ki je okrcala predsednika

Združene države Amerike slovijo kot verna država. Vernikov, največ je protestantov, sledijo jim katoliki, judje, hinduisti, budisti, mormoni in muslimani, je več, kot v mnogih državah, kjer imajo zapovedane državne religije. Tako ni nenavadno, da je novi predsednik svoj prvi polni delovni dan v torek začel v nacionalni katedrali v Washingtonu z mašo, ki jo je darovala washingtonska episkopalna škofinja, 65-letna Mariann Edgar Budde. A tam je Donald Trump doživel mrzel tuš.

Škofinja ga je namreč pozvala, naj bo milosten do istospolno usmerjenih in transseksualnih prebivalcev ter do migrantov, ki opravljajo številna težaška in slabo plačana dela, nimajo pa državljanstva. Seveda je s tem ciljala na Trumpove prve ukrepe na položaju, med katerimi je odlok, da sta v ZDA samo dva spola in da bodo množično deportirali nelegalne priseljence. Trump je v prvi vrsti škofinjo poslušal s kamnitim obrazom, očitno nelagodno je bilo tudi bližnjim, med katerimi so bili podpredsednik JD Vance in naša rojaka, žena Melania in tast Viktor Knavs.

Po maši je Trump v svojem slogu zapisal: »Tako imenovana škofinja, ki je v torek zjutraj govorila na nacionalni maši, je pripadnica trde linije radikalnih levičarjev, sovražnikov Trumpa... Njen ton je bil zloben, ne prepričljiv ali moder.« Mašo je označil tudi za dolgočasno in zaradi vsega skupaj od škofinje in njene cerkve pričakuje, naj se opravičita javnosti. Nacionalna maša je tradicionalna verska slovesnost, na kateri sodelujejo tudi duhovniki drugih veroizpovedi, ne samo episkopalne protestantske, v nacionalni katedrali v Washingtonu pa jo ob nastopu novega predsednika darujejo že od leta 1933.

Ko je škofinja prišla na mašo, jo je sveži predsednik pozdravil, po maši pa jo je opljuval. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Washingtonsko škofinjo so na ta položaj, na katerem je prva ženska, posvetili leta 2011. Prihaja iz New Jerseyja, preden se je posvetila veri, pa je diplomirala iz zgodovine na univerzi Rochester v zvezni državi New York. Potem je pridobila teološko izobrazbo na episkopalnem učiteljišču v Alexandrii v zvezni državi Virginii. Tam je leta 2012 dobila tudi častni doktorat. Protestantskim duhovnikom in duhovnicam pravila ne samo dovoljujejo, ampak od njih pričakujejo zakon, zato je škofinja poročena in ima dva sinova, po katerih ima tudi vnuke. Večkrat se je javno zavzemala za strožji nadzor nad v ZDA splošno razširjenim orožjem, za rasno enakopravnost, reformo priseljenske politike in popolno vključenost LGBT+ oseb.

Govor med mašo v nacionalni katedrali v Washingtonu ni bila prva priložnost, ko se je Mariann Budde obregnila ob Trumpa. Junija 2020 je kritizirala odločitev policije in nacionalne garde, ko sta med protesti zaradi policijskega umora Georgea Floyda s solzivcem razgnala protestnike na washingtonske trgu Lafayette blizu Bele hiše. Tako se je lahko Trump, takrat je bil prvič predsednik, sprehodil do episkopalne cerkve sv. Janeza in se z Biblijo v rokah fotografiral pred župniščem. Protestniki so ga namreč porisali z grafiti, poškodoval pa ga je tudi ogenj, ki so ga zanetili med demonstracijami. Na začetku leta 2021, ko je Trumpova drhal naskočila Kapitol, da bi preprečila uradno potrditev zmage Joeja Bidna na predsedniških volitvah 2020, je Mariann Budde obsodila radikalno retoriko takratnega (in sedanjega) predsednika in ga obtožila, da je spodbudil šestojanuarske nasilne dogodke.

Episkopalna cerkev je ameriška veja anglikanske cerkve. Poleg v ZDA, kjer ima več kot poldrugi milijon vernikov, deluje s na Kubi, Tajvanu, nekaterih državah na Karibih in v Južni Ameriki, v Evropi pa v Avstriji, Belgiji, Franciji, Gruziji, Italiji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem. Trump je po verski pripadnosti sicer prezbiterijanec.