Salman Rushdie: Besede so edini zmagovalci

V novem romanu Salmana Rushdieja Victory City nadarjena pripovedovalka in pesnica z močjo svoje domišljije ustvari novo civilizacijo. Ob blagoslovu boginje živi skoraj 240 let, dovolj dolgo, da je priča vzponu in padcu svojega imperija v južni Indiji, njena zapuščina je epska pesnitev.

»Vse, kar ostaja, je to mesto besed,« zapiše pesnica Pampa Kampana na koncu svojega epa, ki ga zakoplje v lonec kot sporočilo prihodnjim generacijam. »Besede so edini zmagovalci.«

Roman Victory City je uokvirjen zgodbo na novo odkritega srednjeveškega sanskrtskega epa, ki govori o ustvarjanju mitov, pripovedovanju zgodb in trajni moči jezika. To je tudi zmagoslavna vrnitev Rushdieja, ki se je po brutalnem napadu z nožem avgusta lani, ki je pretresel javnost, umaknil iz javnega življenja.

Ikona svobode govora

75-letnega indijsko-britanskega pisatelja, ki je bil v svoji karieri deležen številnih groženj, je 12. avgusta med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Pisatelja je napadel, ko se je povzpel na govorniški oder, kjer naj bi zbrane nagovoril na temo umetniške svobode. Njegov agent Andrew Wylie je takoj po napadu sporočil, da je pisatelj najverjetneje izgubil eno oko, poškodovana so bila tudi živčevje v eni roki in jetra.

Napad na Rushdieja je pretresel literarni svet. Desetletja je bil cenjen ne le kot pisatelj, temveč tudi kot ikona svobode govora, ki so mu zaradi njegovega romana Satanski stihi grozili s smrtjo, vendar je še naprej pisal in govoril proti nestrpnosti.

Opojnost napisanih, a še ne prebranih knjig

Ajatola Ruholah Musavi Homeini je zaradi romana Satanski stihi nad Rushdijevo glavo razpisal fatvo leta 1989, istega leta je   umrl, a Rushdie se je bil od takrat dalje prisiljen skrivati, živel je pod policijskim varstvom in se vsaj šestdesetkrat preselil. Japonskega prevajalca Satanskih stihov so ubili, Rushdiju pa večkrat grozili s smrtjo. Iranska vlada je fatvo uradno nehala podpirati leta 1998, vendar grožnje niso izginile. Pisatelj, ki se je v zadnjih letih gibal svobodno, je obdobje skrivanja pozneje opisal v avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom Joseph Anton, kar je njegov psevdonim, ki si ga je izbral ob izreku fatve.

Ko je bil lani poleti napaden, so pisatelji in kulturniki izrazili ogorčenje in se zbrali na budnicah v njegovo čast, delili osebne zgodbe o njem in brali odlomke iz njegovih romanov. 

Zdaj, ob izidu knjige Victory City (Mesto zmage) se pisatelji ponovno zbirajo okoli Rushdieja in izražajo podporu njegovemu delu. Ob tem pozivajo, da je treba ponovno usmeriti pozornost k njegovemu leposlovju in uživati v dejstvu, da je Rushdie tukaj, živ in priča sprejemu svojega romana. Osnovno sporočilo knjige, da zgodbe preživijo politične spopade, vojne, propad imperijev in civilizacij, je še toliko globlje, če vemo, kaj vse je preživel njen avtor.

Salman Rushdie velja za enega najbolj znanih živečih svetovnih pisateljev, do zdaj je objavil 14 romanov, v katerih se zgodovina in politika prepletata z elementi magičnega realizma. Rodil se je leta 1947 v Mumbaju (takrat Bombaju) in leta 1975 objavil svoj prvi roman Grimus, znanstvenofantastično zgodbo, leta 1981 pa je izšel roman Polnočni otroci, za katerega je dobil Bookerjevo nagrado in ki je sprožil njegovo literarno kariero. 

Bojevitost duha

Pisatelj Colum McCann je dejal, da je Rushdie v novem romanu Victory City izpovedal temeljno resnico, in to je, da ljudem nikoli ne bodo mogli prepovedati, da si pripovedujemo zgodbe. »Ob vsem, kar je doživel, ko je živel v nenehni nevarnosti, se Rushdie še vedno zaveda, da je »pripovedovanje zgodb ena od valut, ki jih imamo vsi.«

Rushdie je  novi roman Victory City svoji založbi Random House, dostavil decembra 2021, založba pa je projekt napovedal poleti 2022, malo pred napadom na Rushdieja. Med okrevanjem je nestrpno pričakoval odzive na roman, je dejal McCann. Ko je McCann Rushdieju poslal elektronsko sporočilo in ga prosil za dovoljenje, da na decembrskem dogodku v Centru za leposlovje prebere odlomke iz romana Mesto zmage, je bil Rushdie navdušen. V njem je bilo čutiti bojevitost duha, da je ponovno uporabil to mogočno orožje jezika, ki je močnejše od vsega

Tudi drugi prijatelji in kolegi pisatelji poročajo, da njegovo okrevanje napreduje; začel je načrtovati nove pisateljske projekte ter je zabaven in hiter kot vedno.

Pisatelj Hari Kunzru, ki je Rushdieja obiskal pred kratkim, je za New York Times povedal, da je bil pisatelj dobre volje in da je govoril o svojem delu. »Še vedno je Salman, kakršen je bil. Izgubil je oko in še vedno okreva po nekaterih drugih poškodbah, vendar ga to ni uničilo.«

Tudi Kunzru upa, da bo novi roman preusmeril našo pozornost  nazaj na Rushdiejevo leposlovje in nas opomnil, da je Rushdie  predvsem pisatelj, ne samo zagovornik svobode govora ali žrtev zlonamernega napada.

Victory City je velika knjiga, polna radosti, ekstravagantna knjiga, pravi Kunzru, v kateri je Rushdie  izrazil vse svoje sposobnosti in uporabil vso svojo ustvarjalno moč.  Medtem ko je Anthonny Cummings v Observerju. bolj kritičen, saj pravi, da je Rushdijev novi roman - pripoved fiktivne sanskrtske pesniške sage - nekakšen postmodernistični avtopilot in nima pravega naboja njegovih zgodnjih del.« Konec koncev, ali ni bil najslavnejši živeči pisatelj na svetu dolgo časa zabavna figura? se še sprašuje Anthonny Cummings: »Posmehovali smo se njegovim tenkočutnim tvitom, v katerih je kritičarko New York Timesa, ki je raztrgala njegov roman, označil za Jaga iz Shakespearovega Othella; hihitali smo se, ko je manekenka razkrila njegovo  sporočilo »videti si tako čudovito in seksi!« in ga označila za »pohotnega kretena«. Ali je, se še sprašuje Cummings, medtem ko je Rushdie v oddaji Curb Your Enthusiasm, duhovito  razlagal o užitkih »seksa s fatvo«, res katerikoli od nas razmišljal o tem, kaj pomeni živeti z nenehno grožnjo lastnemu življenju?«