Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Proti rožnati pentlji

Škotinja Audrey Birt, ki je štirikrat preživela raka, pravi, da pri raku ni nič »zabavnega, lepega, seksi ali rožnatega«
Audrey Birt FOTO: Marc Millar/www.audreybirt.com
Audrey Birt FOTO: Marc Millar/www.audreybirt.com
11. 11. 2019 | 11:00
11. 11. 2019 | 11:41
4:26
»Rožnata pentlja predstavlja tisto, kar si mnogi želijo zame in druge pacientke – da bi se pretvarjale, da je vse v redu. Da nas ne skrbi vsakokrat, ko se bolečina vrne. Da ne obžalujemo izgubljenega zdravja. Rožnata pentlja infantilizira in zmanjšuje eno najtežjih stvari, s katero se je treba spoprijeti,« je do mednarodno uveljavljenega simbola boja proti raku na dojki kritična 63-letna Audrey Birt. Škotska dobrodelna aktivistka, osebna trenerka in svetovalka je raka premagala že štirikrat.

Rožnata je po njenih besedah »za princese, barbike, majhne deklice, spodnje perilo in marketinška podjetja« in ne bi smela simbolizirati bolezni, saj pri njej ni nič »zabavnega, lepega, seksi ali rožnatega«; rožnata popači posledice, ki jih bolezen pusti pacientom, in ne predstavlja njihovega življenja.

»Če govoriš o raku na dojki, se vse vrti okoli rožnate barve. Počutiš se, da bi se moral moral obleči kot princesa. Rak pa je fizično in psihično izčrpavajoča bolezen, ki ti zamegli razum, te popelje v najbolj temačne sfere in ima kot jedrska bomba dolgoročne posledice. Peha te v osamljenost, izoliranost in te na smrt straši. V najhujšem primeru pa ubije,« je te dni izjavila za britanski Times. Pentlje si ni pripela niti oktobra, ki je mesec boja proti tej bolezni, čeprav je ena največjih bork v Združenem kraljestvu, zlasti na Škotskem.
 

Medicinska sestra, ki je postala osebna trenerka


Doma je iz Edinburga, poklicno pot je začela kot medicinska sestra, sčasoma pa je prevzela vodilne položaje v zdravstveni negi, saj si je prizadevala za izboljšanje zdravstvene in socialne oskrbe. Deluje kot trenerka vodilnih kadrov v podjetjih in svetovalka; med drugim je delala za škotsko vlado, glavne britanske in škotske dobrodelne organizacije ter tudi sama ustanovila organizacijo Breakthrough Breast Cancer, ki se je razvila v ustanovo Breast Cancer Now. Pred kratkim so predstavili novo celostno grafično podobo, ki jo zaokrožajo živo rožnata, živo oranžna, rumena in vijoličasta barva.

Takšno pentljo – rumene barve – je v znak podpore prvič uporabila Penney Laingen, žena enega od ameriških talcev med krizo v Teheranu leta 1979, desetletje pozneje je rdeča postala simbol boja proti aidsu. Prva pentlja, ki jo je za boj proti raku na dojki kmalu zatem uporabila 68-letna Američanka Charlotte Haley, je bila svetlo oranžne barve. Pripela jo je na dopisnice, s katerimi je opozarjala, da ima nacionalni onkološki inštitut proračun 1,8 milijarde dolarjev, a le pet odstotkov tega denarja namenja preventivi. »Z nošenjem tega traku pomagajte zbuditi zakonodajalce in ZDA,« je pozivala v imenu obolelih bližnjih.
 

Na široko jo je razširil kozmetični gigant Estée Lauder


Za različnimi vrstami raka sta mladi umrli njena babica in mama, zboleli pa tudi hči in sestra. Dopisnice in pentlje je razdeljevala v lokalnem supermarketu in jih pošiljala na vse mogoče naslove, tudi nekdanjim prvim damam, in med drugim vzbudila pozornost Alexandre Penney, urednice ženske revije Self, ki je v začetku 90. let snovala številko, posvečeno mesecu ozaveščanja o raku na dojki. Haleyjevo je povabila k sodelovanju, vendar jo je ta zavrnila, češ da je pobuda revije preveč komercialna. Ker niso mogli uporabiti oranžne pentlje, so uporabili rožnato, na veliko pa jo je urednica Selfa kmalu zatem razširila v sodelovanju s kozmetičnim gigantom Estée Lauder.

Na njihovih prodajnih mestih so jeseni 1992 razdelili 1,5 milijona pentelj skupaj s karticami, na katerih je bilo opisano, kako si pregledati dojke. Te dni so se iz korporacije Estée Lauder odzvali na pozive Audrey Birt in za Independent izjavili, da je rožnata pentlja spodbudila globalno gibanje, ozaveščenje in ukrepanje pa tudi finančno podporo znanstvenim raziskavam in izobraževanju ter da je danes delež preživelih zaradi zgodnjega odkrivanja mnogo večji.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine