Ogrožena preteklost družb?

Strokovnjakinja za področje digitalnega spomina in avtorica knjige Politika množične digitalizacije, danska profesorica  Nanna Bonde Thylstrup v intervjuju za španski El Pais opozarja, da je svetovni digitalni spomin v nevarnosti, ugotovitev podkrepi  z napovedjo, da je v dobi digitalnega izobilja ogrožena preteklost naših družb. Soočamo se s posebnim izzivom, kako v brezpapirni družbi ohranjati razprave, poslovne dokumente, nenazadnje zasebna sporočila.

Za digitalno družbo je značilno vedno izrazitejše kopičenje podatkov, kar na eni strani prinaša koristi, na primer napredek v zdravstvu, na drugi pa izzive, kot sta pridobivanje in nadzor podatkov. Z njihovim kopičenjem se pojavi grožnja pozabe dejstva, da je digitalni  svet zelo nestanoviten in krhek in ga je treba ves čas ohranjati. Formati datotek gredo iz mode, postajajo zastareli, platforme se zapirajo, podatki izginjajo.

Še vedno imamo občutek, tako strokovnjakinja, da bodo te platforme vedno prisotne. V resnici ne razmišljamo o strategijah ublažitve, če se nenadoma zaprejo ali se upravljalci odločijo za spremembo, kot je denimo storil Tumblr z regulacijo pornografskih vsebin.

Poleg vsega tega veliko podatkov javnega interesa ni na voljo, pri čemer ne gre le za to,  čigave so informacije, pač pa, kdo ima do njih omogočen dostop. Pomembno je tudi vprašanje, katere organizacije bi morale imeti dostop do določenih informacij in jih ohranjati v zgodovinske namene.

Bonde Thylstrup pogreša predvsem širšo politično razpravo o tem, kako ohranjati naš digitalni spomin. To ne pomeni, da moramo obdržati vse, potrebno pa se je kvalificirano odločiti, kaj obdržati, kaj dopustiti. Nova uredba EU o varstvu podatkov predvideva tudi pravico ljudi biti pozabljeni. Ni treba vsega ohraniti za večnost. Nenazadnje, kdo ve, kaj se bo zdelo zanimivo ali zgodovinsko relevantno čez tri ali pet desetletij?