Odstop predsednika iz blatne koče

»Zapuščam položaj predsednika,« je po televiziji prebivalcem Bolivije, najrevnejše južnoameriške države, povedal predsednik Evo Morales. Nedeljski odstop je končal dramatičen dan, v katerem je po pozivu vojske, naj odstopi, Morales očitno ugotovil, da ne more ostati na položaju. Odkar je 20. oktobra spet zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, so protestniki zahtevali odhod dolgoletnega voditelja, češ da so volitve ponaredili.

Vprašanje je, ali se bo odstop, ki ga je Morales razglasil za vojaški udar, končal na tej točki. Prvi Indijanec na mestu predsednika Bolivije ima po 14 letih vodenja države še vedno veliko privržencev, saj je skladno s socialistično politično usmeritvijo naredil veliko za zmanjšanje revščine in povečanje pismenosti.

Sumljivo štetje

Z druge strani mu nasprotniki očitajo, da je njegov slog vladanja čedalje bolj avtoritaren. Po zmagah v prvem krogu na volitvah leta 2005, 2009 in 2014 naj bi se na volitvah prejšnji mesec poskusil izogniti drugemu krogu s ponarejanjem izidov. Dobil naj bi 47 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec, predsednik Bolivije v letih od 2003 do 2005 Carlos Mesa, pa 36,5 odstotka. Ker po bolivijskih zakonih ni nujno, da kandidat za zmago v prvem krogu dobi več kot polovico glasov, ampak je dovolj, da dobi štiri desetine, seveda če ima najmanj 10 odstotkov glasov prednosti, je to pomenilo, da je Morales dobil za las dovolj podpore.

Res je bilo štetje glasov sila nenavadno. Najprej je kazalo, da bo moral Morales prvič v drugi krog. Potem so brez pojasnila za dan prekinili štetje glasov in na koncu sporočili, da je zmagal v prvem krogu. Protesti z očitki, da je predsednik ponaredil izide, so izbruhnili v mestih od največjega Santa Cruza na tropskem vzhodu do glavnega La Paza na goratem zahodu države. Na stran protestnikov se je prejšnji teden postavila tudi policija, pri Moralesovi odločitvi za odstop pa je na koncu očitno prevagalo to, da ga je k temu pozvala še vojska.

Nova levica

Juan Evo Morales Ayma se je rodil leta 1959 v koči iz blata 3800 metrov visoko na planoti Altiplano na zahodu Bolivije. Kljub neobetavnemu začetku življenja je študiral, po odsluženi vojski pa se je za starši preselil v nižje ležeče predele na vzhodu države. Tam je začel gojiti tudi liste koke in se postopoma posvetil sindikalnemu organiziranju njenih pridelovalcev.

Leta 2002 je neporočeni oče dveh otrok prvič kandidiral za predsednika, vendar mu ni uspelo. Leta 2006 je postal prvi indijanski predsednik v državi, v kateri so tradicionalno vladali belci in mestici. Z zakoncema Kirchner v Argentini, Luizom Ináciom Lulo da Silvo v Braziliji, Michelle Bachelet v Čilu in seveda Hugom Chávezom ter Nicolásom Madurom v Venezueli je Morales eden od najvidnejših predstavnikov nove latinskoameriške levice, ki se je povzpela na oblast v 21. stoletju.