Niti enega potencialnega kupca slavne vile zaprte burmanske voditeljice

Pregovor žlahta, strgana plahta velja tudi v Mjanmarju, nekdanji Burmi. Po poročanju BBC sta tam zaradi lastništva veličastne kolonialne vile ob jezeru že vrsto let v sporu znana Nobelova nagrajenka za mir, burmanska voditeljica in pripornica Aung San Su Či ter njen brat Aung San Oo. Ta je ameriški državljan in sestro toži že od milenija. Januarja letos je sodišče odredilo javno dražbo, da bi se izkupiček razdelil na dva dela. Izklicna cena nepremičnine je bila 315 kjatov (90 milijonov dolarjev). Sodni izvedenci so ob prisotnosti novinarjev in policije trikrat vprašali, ali je kakšna ponudba, a je ni bilo, zato je dražba propadla.

Za veličastno kolonialno vilo ob jezeru na nedavni dražbi ni bilo zanimanja FOTO: Shutterstock 

78-letni Su Či, ki je že vajena zapora, so nazadnje vzeli prostost pred štirimi leti, kmalu zatem, ko je bila njena sveže izvoljena vlada strmoglavljena z vojaškim udarom. Od leta 2022 ji ne omogočijo, da bi se sestala z odvetniki, a ti so kljub temu poskusili ustaviti izvedbo dražbe, ker niso bili seznanjeni z njenim vidikom. V vili, ki velja za turistično znamenitost, ni le odraščala in ob koncu 80. let prejšnjega stoletja ustanovila sedeža svoje stranke Narodna liga za demokracijo, temveč je bila tam v hišnem priporu že več kot petnajst let.

Od moževe smrti do Obame 

Takrat je med redkimi dovoljenimi izhodi na skrivaj dajala tudi intervjuje. Leta 1997 je njen mož Michael Aris, s katerim sta dobila sinova, ki sta danes stara 50 in 47 let, izvedel, da ima raka, a je kot državljan Velike Britanije ni smel obiskati. Njej je oblast dovolila, da odide k njemu, a se za to ni odločila, saj je vedela, da se ne bo smela več vrniti. Z možem se tako nista več videla vse do njegove smrti leta 1999.

Po njeni izpustitvi leta 2010 se je srečala s kolegi somišljeniki, kot sta Hillary Clinton in Barack Obama. Leta 2015 je njena stranka na predsedniških volitvah prejela večino glasov, a predsednica ni smela postati, saj po ustavi tesne povezave s tujimi državljani niso dovoljene. Lahko pa je postala ministrica za zunanje zadeve. Leto pozneje je bila deležna plazu mednarodnih kritik, ker ni obsodila tega, da je mjanmarska vojska načrtno pobijala in posiljevala pripadnike rohinške manjšine; prav tako se ni oglasila ob aretacijah in preganjanju novinarjev v Mjanmarju. Leta 2019 je v Haagu obtožbe o genocidu sicer zanikala.

Leta 2017 so izbruhnili protesti, ker ni obsodila napadov na rohinško manjšino. FOTO: Shutterstock 

Predlani je Aung San Su Či vojaška hunta zaradi obtožb o korupciji in volilnih goljufijah obsodila na skupno kar sedemnajst let zapora. Sodelavci in podporniki znane političarke menijo, da se za prisilno prodajo družinske vile, ki jo je z zahtevo po izpodbijanju lastništva sprožil brat, skriva predvsem težnja po uničenju simbola njenega dolgoletnega boja proti mjanmarski vojaški diktaturi.